Pogoji za predsednika in poveljnika PGD

[Seko]

Kot sem že enkrat v eni temi zapisal.
Ni problem v izobraževanju, problem je v preverjanju. Zaradi mene tečajnik ne rabi biti prisoten niti na enem predavanju. Mora pa biti proces preverjanja znanja zahtevnejši in strožji. Prav tako so potrebni najprej sprejemni, če si sploh sposoben da pričneš z nekim izobraževanjem (s tem bi se preverilo, ali si se iz prejšnjega tečaja res kaj naučil). Menim da gasilstvu ni glih neka izjema, kjer bi uspešnost in ocene tečajnikov bile v samem vrhu in v nasprotju z normalno (Gausovo) porazdelitvijo. Redko kje je zasledit da bi kateri tečajnik padel kakšen izpit. Ravno nedoseganje zastavljenih kriterijev iz prejšnjih nivojem, nam že sedaj drugo leto zaporedoma kaže uspeh na sprejemnih testiranjih za VGČ (katerega bi moralo po vsem zapisanem doseči vsi, ki so uspešno končali tečaj za GČ). Učni program/načrt je dober, potrebno ga je samo še z vso strogostjo izvajat.

Prav tako bi bilo potrebno to znanje čez leta tudi dokazovati, ne pa po principu "enkrat narediš, pa je tvoje". Vsi strokovni nazivi se morajo "potrjevat" z predavanji, seminarji, točkami.... ali je res tako težko naredit vsakih 5 let preverjanje (pa pričet na najvišjih činih in nato nižje-ne obratno), ter res potrditi kdo je tega "čina" vreden.

Obstajajo tudi neformalne oblike izobraževanja, lahko pa bi tudi formalne prilagodili 21. stoletju. Teorija bi se lahko vršila digitalno, pa bi marsikateri mladi rajši "posegel" po izobraževanju. Je pa potrebno v kolikor se predavanja izvajajo poenotit po celotni sloveniji. Predavatelj bi moral dati več malo več kot tisto 3 dnevno izobraževanje (ki je skoraj identično kot za inštruktorja). Za predavateljstvo je potrebno malo več kot enkrat nekaj slišat. Od predavatelja je največ odvisno, ali bodo tečajniki radi prihajali k predavanjem ali jim bo to "prostovoljni mus".

Če že morajo biti predavanja, bi vrjetno 1 tedenski intenzivni tečaj bil dosti boljša izbira kot pa več mesečni "vikend" tečaj. Kdor se je odločil za gasilstvo se tako ali tako žrtvuje še za bolj banalne stvari. Gasilska šola, ki se izvaja nekaj-krat na leto, z enotnimi predavatelji (ki imajo še pravno-formalno izobrazbo predavatelja) in s na tem področju tudi izobražujejo, potaka pa v organizaciji GZS (na vseh nivojih in za vse čine). Ne pa da prepostimu nemilosti vsakega PGD oz. GZ, da sam izvaja določena usposabljanja s kadrom, ki ga pač ima na voljo.

Cilj izobraževanja je znanje, pot kako do znanja pa se čez čas spreminja. Če je včasih veljalo da je potrebno za določeno stvar iti v knjižnico, prelistati kup enciklopedij, danes z malo funkcionalne-računalniške pismenosti(da ne vrjameš vsega kar piše en ki ima 5min časa) najdeš v parih minutah. In temu bi se morali prilagotiti tudi učni procesi in metode, ne pa da so stalnica že nekaj desetletij.

Druga zgodba pa so vaje. Za vaje pa je potrebno da imamo najprej kompetentne ljudi ki izvajajo svoje delo pravilno (beri prvi moj odstavek), nato morajo pa še ti ljudje znati svoje znanje prenesti drugim. Prav tako bi obvezal vse PGDje k letni pripravi načrta operativnih vaj, skupaj z podrobnejšim načrtom vsake vaje (kaj je cilj vaje in na kak način ga bomo dosegli) - preverjanje uresničitve plana pa bi se nenapovedano izvajalo s strani regij (navzrkiž) in GZSja - seveda se mora za vsa odstopanja predvidit tudi ukrepe. V našem drutšvu smo se že lotili tega na tak način, ker čas ko so vaje izgledale kot zalivanje hiš, kjer je potrebno da dela čim več ljudi z čim več tehnike, enkrat na leto, je že zdavnaj minil. Potrebno je utrjevati segment po segment (pa če se 4ure porabi za to da se vsi znamo pravilno vsest v avto). Segment kot segment mora pa slediti celotni ideji, kaj želimo na koncu doseči in ne tako na "random". Ko bomo obvladali osnove, pa lahko pričnemo z združevanjem tehnik v kompleksnejše vaje.

Kar opažam, da pa je rak-rana vsega, strogost. Še vedno velja prepričanje da smo gasilci prostovoljci in vse kar delamo delamo prostovoljno. Prostovoljno je samo članstvo v gasilski organizaciji, vse ostalo je obveza (34.člen Pravil gasilske službe). Malo smo skozi leta v želji po čim večjem (na papirju) številu gasilcev to pozabili. Strokovno usposobljenost enote planira poveljnik in če poveljnik reče, da greš ti pa ti takrat na ta in ta tečaj, je to obveza (zato pa obstajajo povračila stropkov v sistemu ZIR), saj na koncu koncu je le on tisti ki mora zagotavljati operativno sposobnost enote - če se ne strinjaš je tvoje članstvo pa res prostovoljno. Marsikje bi to pomenilo krizo za društvo, zato je za takšne spremembe potreben čas, tudi kakšno generacijo - je pa potrebno pravilno vzgajati naše "naslednike". Ko bomo dosegli to bomo pa res lahko pričeli urejat status operativnega gasilca, do takrat pa je vse skupaj samo nabiranje političnih točk.

V PGDjih pa niso samo operativni gasilci, kar se mi zdi zelo dobro in vzpodbudno. Jaz člane društva jemljem kot podpora operativni enoti. Operativna enota je jedro društva in je za to, da izvaja javno gasilsko službo, ostali člani pa so zato da jim to izvajanje olajšajo ali popestrijo. Marsikje pa je ravno obratno, za vsa dela in vse je vedno operativna enota, ki je navadno najbolj aktivna - tukaj pa se postavlja vprašanje tudi o smiselnosti ostalega članstva?

Mogoče pa je moje razmišljanje preveč "vizionarsko".

[Tona]

Sašo 123 - daj si še enkrat preberi kaj sem napisal - nikjer nisem omenil delitve činov povprek, omenil sem samo nelogične zahteve po prisotnosti, ki nas bodo drago stale. Ampak saj ni problem, bodo pač eni ki zagovarjajo ukinitev vseh malih društev srečni.

[joe]

Problem je v tem, ker je osnovni tečaj časovno predolg! Noben ni proti znanju, sam v ta tečaj so strpali vse ko da so 18 letniki maloda poklicni, zato pa je časovno predolg in to bo mlade (tudi iz tistih društev, ki še zdaj to zagovarjate odvračal od naslednjih tečajev) in to je glavna nevarnost


Jaz bi raje tečaj, ki da neke osnove oz je prilagojen posamezniku in okolju v katerem deluje (ko bolonjska stopnja z ECTS točkami) Če je nekdo na območju, kjer ni poplav, je bv, da to posluša, pravtakovsi ki niso z GEŠP tudi bv poslušajo o prometnih nesrečah, tretji ki še nikdar niso mel potresov se bv učijo o njih, ker tega znanja nebodo rabili v praksi.

Tele vsebine so absolutno zanimive vsebine, sam marsikaj tega bi sam dal v dopolnilne tečaje oz prilagajal od okolja do okolja in bi na ta način tudi koga starejšega dopolnil z znanjem ki ga dobi na tečaju čez nekaj let. Tako se bo pa dogajalo to, da boš nekoga še dobil ki bo pol leta hodil in zaključil ta tečaj, za vse naslednje tečaje pa ga več neboš prepričal!

[Saso11]

Kot sem že enkrat v eni temi zapisal.
Ni problem v izobraževanju, problem je v preverjanju. Zaradi mene tečajnik ne rabi biti prisoten niti na enem predavanju. Mora pa biti proces preverjanja znanja zahtevnejši in strožji. Prav tako so potrebni najprej sprejemni, če si sploh sposoben da pričneš z nekim izobraževanjem (s tem bi se preverilo, ali si se iz prejšnjega tečaja res kaj naučil). Menim da gasilstvu ni glih neka izjema, kjer bi uspešnost in ocene tečajnikov bile v samem vrhu in v nasprotju z normalno (Gausovo) porazdelitvijo. Redko kje je zasledit da bi kateri tečajnik padel kakšen izpit. Ravno nedoseganje zastavljenih kriterijev iz prejšnjih nivojem, nam že sedaj drugo leto zaporedoma kaže uspeh na sprejemnih testiranjih za VGČ (katerega bi moralo po vsem zapisanem doseči vsi, ki so uspešno končali tečaj za GČ). Učni program/načrt je dober, potrebno ga je samo še z vso strogostjo izvajat.

Prav tako bi bilo potrebno to znanje čez leta tudi dokazovati, ne pa po principu "enkrat narediš, pa je tvoje". Vsi strokovni nazivi se morajo "potrjevat" z predavanji, seminarji, točkami.... ali je res tako težko naredit vsakih 5 let preverjanje (pa pričet na najvišjih činih in nato nižje-ne obratno), ter res potrditi kdo je tega "čina" vreden.

Obstajajo tudi neformalne oblike izobraževanja, lahko pa bi tudi formalne prilagodili 21. stoletju. Teorija bi se lahko vršila digitalno, pa bi marsikateri mladi rajši "posegel" po izobraževanju. Je pa potrebno v kolikor se predavanja izvajajo poenotit po celotni sloveniji. Predavatelj bi moral dati več malo več kot tisto 3 dnevno izobraževanje (ki je skoraj identično kot za inštruktorja). Za predavateljstvo je potrebno malo več kot enkrat nekaj slišat. Od predavatelja je največ odvisno, ali bodo tečajniki radi prihajali k predavanjem ali jim bo to "prostovoljni mus".

Če že morajo biti predavanja, bi vrjetno 1 tedenski intenzivni tečaj bil dosti boljša izbira kot pa več mesečni "vikend" tečaj. Kdor se je odločil za gasilstvo se tako ali tako žrtvuje še za bolj banalne stvari. Gasilska šola, ki se izvaja nekaj-krat na leto, z enotnimi predavatelji (ki imajo še pravno-formalno izobrazbo predavatelja) in s na tem področju tudi izobražujejo, potaka pa v organizaciji GZS (na vseh nivojih in za vse čine). Ne pa da prepostimu nemilosti vsakega PGD oz. GZ, da sam izvaja določena usposabljanja s kadrom, ki ga pač ima na voljo.

Cilj izobraževanja je znanje, pot kako do znanja pa se čez čas spreminja. Če je včasih veljalo da je potrebno za določeno stvar iti v knjižnico, prelistati kup enciklopedij, danes z malo funkcionalne-računalniške pismenosti(da ne vrjameš vsega kar piše en ki ima 5min časa) najdeš v parih minutah. In temu bi se morali prilagotiti tudi učni procesi in metode, ne pa da so stalnica že nekaj desetletij.

Druga zgodba pa so vaje. Za vaje pa je potrebno da imamo najprej kompetentne ljudi ki izvajajo svoje delo pravilno (beri prvi moj odstavek), nato morajo pa še ti ljudje znati svoje znanje prenesti drugim. Prav tako bi obvezal vse PGDje k letni pripravi načrta operativnih vaj, skupaj z podrobnejšim načrtom vsake vaje (kaj je cilj vaje in na kak način ga bomo dosegli) - preverjanje uresničitve plana pa bi se nenapovedano izvajalo s strani regij (navzrkiž) in GZSja - seveda se mora za vsa odstopanja predvidit tudi ukrepe. V našem drutšvu smo se že lotili tega na tak način, ker čas ko so vaje izgledale kot zalivanje hiš, kjer je potrebno da dela čim več ljudi z čim več tehnike, enkrat na leto, je že zdavnaj minil. Potrebno je utrjevati segment po segment (pa če se 4ure porabi za to da se vsi znamo pravilno vsest v avto). Segment kot segment mora pa slediti celotni ideji, kaj želimo na koncu doseči in ne tako na "random". Ko bomo obvladali osnove, pa lahko pričnemo z združevanjem tehnik v kompleksnejše vaje.

Kar opažam, da pa je rak-rana vsega, strogost. Še vedno velja prepričanje da smo gasilci prostovoljci in vse kar delamo delamo prostovoljno. Prostovoljno je samo članstvo v gasilski organizaciji, vse ostalo je obveza (34.člen Pravil gasilske službe). Malo smo skozi leta v želji po čim večjem (na papirju) številu gasilcev to pozabili. Strokovno usposobljenost enote planira poveljnik in če poveljnik reče, da greš ti pa ti takrat na ta in ta tečaj, je to obveza (zato pa obstajajo povračila stropkov v sistemu ZIR), saj na koncu koncu je le on tisti ki mora zagotavljati operativno sposobnost enote - če se ne strinjaš je tvoje članstvo pa res prostovoljno. Marsikje bi to pomenilo krizo za društvo, zato je za takšne spremembe potreben čas, tudi kakšno generacijo - je pa potrebno pravilno vzgajati naše "naslednike". Ko bomo dosegli to bomo pa res lahko pričeli urejat status operativnega gasilca, do takrat pa je vse skupaj samo nabiranje političnih točk.

V PGDjih pa niso samo operativni gasilci, kar se mi zdi zelo dobro in vzpodbudno. Jaz člane društva jemljem kot podpora operativni enoti. Operativna enota je jedro društva in je za to, da izvaja javno gasilsko službo, ostali člani pa so zato da jim to izvajanje olajšajo ali popestrijo. Marsikje pa je ravno obratno, za vsa dela in vse je vedno operativna enota, ki je navadno najbolj aktivna - tukaj pa se postavlja vprašanje tudi o smiselnosti ostalega članstva?

Mogoče pa je moje razmišljanje preveč "vizionarsko".

Tvoje pisanje ni vizionarsko ampak neživljenjsko, žal. Enostavno preveč teorije, ki pije vodo in prakse, ki ne. Pozabil si DRUŽINO, SLUŽBO in na koncu ŽIVLJENJE samo. Pa da ne boš mislil, da sem proti znanju. Gasilci bomo imeli opremo in vozila, operative pa kot kaže marsikje vedno manj. Gasilci smo odvisni od razvoja kraja - občine. In če ta nazaduje, beri: se mladi izseljujejo za to nikakor ne sme in ni odgovoren poveljnik. In na koncu vaje 4 ure so predolge. Iz izkušenj rajši krajše in intenzivnejše. Moramo nekako krmrariti s kmečko pametjo. Življenje danes je drugačno kot 30 let nazaj.

[gapi]

Kolegi, z maksikatero zapisano mislijo zgoraj se strinjam, ampak ali se vam ne zdi da ste popolnoma zašli iz nalova teme.
Naslov teme so pogoji za predsednika in poveljnika PGD in ne o sistemu izobraževanja. No pravilnejši izraz bi bil sistem usposabljanja.

[pes]

Kolegi, z maksikatero zapisano mislijo zgoraj se strinjam, ampak ali se vam ne zdi da ste popolnoma zašli iz nalova teme.
Naslov teme so pogoji za predsednika in poveljnika PGD in ne o sistemu izobraževanja. No pravilnejši izraz bi bil sistem usposabljanja.

Tako kot je Gapi napisal, predlagam da debato na temo izobraževanje (je ali ni predolgo) nadaljujete tukaj na tem linku viewtopic.php?f=4&t=13293