jojj..
danes smo se u drustvu skoraj udarli...
hehee...
in sicer, so nastala trenja, ker se različno tolmalči vprasanja, in potem so tudi razlicni odgovori...
1. kje je najvecja sesalna visina?
a. ob morsk gladini
b. v hribih
c. povsod enaka
2. kako vpliva temperatura vode na sesalno visino?
a. ne vpliva
b. zmanjsuje sesalno visino
c. povecuje sesalno visino
3. Ogljikov dioksid (CO2) je:
a. lazji od zraka
b. tezji od zraka
c. iste teze
3. katero penilno stevilo oznacuje tezko peno?
a. do 20
b. 30 do 120
c. 500 do 1000
mala vprasanja
Pravila foruma
Pravila podforuma »UČIMO SE NA ABC«
- odgovarjate tako, da napišete samo črko pred odgovorom za katerega menite, da je pravilen
- praviloma je samo eden odgovor pravilen, če jih je več ali je potrebno kako drugače napisat odgovor, sestavljalec to tudi posebej napiše
- komentiranje odgovorov ni dovoljeno dokler sestavljavec ne poda pravilnega odgovora
- odgovarjajte »z glave« in šele potem iščite po literaturi, kajti le tako boste preverili svoje znanje
Pravila podforuma »UČIMO SE NA ABC«
- odgovarjate tako, da napišete samo črko pred odgovorom za katerega menite, da je pravilen
- praviloma je samo eden odgovor pravilen, če jih je več ali je potrebno kako drugače napisat odgovor, sestavljalec to tudi posebej napiše
- komentiranje odgovorov ni dovoljeno dokler sestavljavec ne poda pravilnega odgovora
- odgovarjajte »z glave« in šele potem iščite po literaturi, kajti le tako boste preverili svoje znanje
Odg: mala vprasanja
1. a - večji kot je zunanji tlak večja je možna sesalna višina.
2. a
3. b - molska masa co2 je 44g/mol, zrak okoli 28,5g/mol
4. a
2. a
3. b - molska masa co2 je 44g/mol, zrak okoli 28,5g/mol
4. a
Kdor živi od meča bo z mečem pokončan.
-
Janez Tratnik
- moderator
- Prispevkov: 2739
- Pridružen: 7. Avgust 2002, 8:47
- Kraj: Dobračeva - Žiri
- Kontakt:
Odg: mala vprasanja
odgovor 2 je b
Lep preostanek dneva vam želim.
Janez Tratnik, GSM: 041 587 444.
______________________________________
Kot gasilec se rodiš in večno ostaneš!
Gasilce rajši pokličite prehitro kot prepozno!
Janez Tratnik, GSM: 041 587 444.
______________________________________
Kot gasilec se rodiš in večno ostaneš!
Gasilce rajši pokličite prehitro kot prepozno!
Odg: mala vprasanja
1. a
2. b
3. b
4. a
2. b
3. b
4. a
Polovično znanje je nevarnejše od neznanja (bolivijski)
V vsem imenitno bi uspeli, če dvakrat bi lahko začeli (Johann W. Goethe)
V vsem imenitno bi uspeli, če dvakrat bi lahko začeli (Johann W. Goethe)
Odg: mala vprasanja
Dodatek k nekaterim odgovorom.
Vprašanje številka 1.
Sesalna višina na nič (0) metrih nadmorske višine je 10,33, na 100 m je 10,2; na 200 m je 10,1; na 300 m je 9,9; na 400 m je 9,8; na 500 m je 9,7; na 600 m je 9,6 na 700 m je 9,5; na 800 m je 9,4; na 900 m je 9,3; na 1000 m je 9,2 na 1500 m je 8,6 in na 2000 m je 8,1. (K izgubam zaradi nadmorske višine je treba dodati še izgube zaradi trenja in druge izgube).
Vprašanje številka 2.
Če ima voda temperaturo 10 stopinj C se sesalna višina zmanjša za 0,12 m; pri 20 stopinjah 0,24 m; pri 30 stopinjah 0,32 m; pri 50 stopinjah 1,26 m; pri 70 stopinjah 3,18 m; pri 80 stopinjah 4,85 m; pri 90 stopinjah 7,15 m in pri 100 stopinjah 10,33 m. Pri segrevanju vode nastajajo vodni hlapi, ki onemogočajo ustvarjanje podtlaka v ceveh in črpalki, zato se sesalna višina glede na temperaturo vode hitro zmanjšuje.
Vprašanje številka 3.
Odgovor pod a. ,da je težka pena od 0 do 20 ni utemeljen. Težko peno označujemo s penilnim številom od 5 do 20. Provokativno vprašanje bi bilo: Kakšno peno dobimo, če je faktor openitve 0,1 (kar je od 0 do 20).
Naj zaključim: Tolmačenje odgovorov bo ostalo za vedno različno.
Vprašanje številka 1.
Sesalna višina na nič (0) metrih nadmorske višine je 10,33, na 100 m je 10,2; na 200 m je 10,1; na 300 m je 9,9; na 400 m je 9,8; na 500 m je 9,7; na 600 m je 9,6 na 700 m je 9,5; na 800 m je 9,4; na 900 m je 9,3; na 1000 m je 9,2 na 1500 m je 8,6 in na 2000 m je 8,1. (K izgubam zaradi nadmorske višine je treba dodati še izgube zaradi trenja in druge izgube).
Vprašanje številka 2.
Če ima voda temperaturo 10 stopinj C se sesalna višina zmanjša za 0,12 m; pri 20 stopinjah 0,24 m; pri 30 stopinjah 0,32 m; pri 50 stopinjah 1,26 m; pri 70 stopinjah 3,18 m; pri 80 stopinjah 4,85 m; pri 90 stopinjah 7,15 m in pri 100 stopinjah 10,33 m. Pri segrevanju vode nastajajo vodni hlapi, ki onemogočajo ustvarjanje podtlaka v ceveh in črpalki, zato se sesalna višina glede na temperaturo vode hitro zmanjšuje.
Vprašanje številka 3.
Odgovor pod a. ,da je težka pena od 0 do 20 ni utemeljen. Težko peno označujemo s penilnim številom od 5 do 20. Provokativno vprašanje bi bilo: Kakšno peno dobimo, če je faktor openitve 0,1 (kar je od 0 do 20).
Naj zaključim: Tolmačenje odgovorov bo ostalo za vedno različno.
Svoboden si ko nisi odvisen od časa.
-
Napadalec2
- Prispevkov: 120
- Pridružen: 29. Oktober 2009, 12:16
Odg: mala vprasanja
Glede sesalnih višin se ne strinjam, edino če so nas narobe učili na tečaju za strojnika!
Odg: mala vprasanja
1. a (atmorsferski tlak)
2. b (uparjanje vode - kavitacija)
3. b
4. a (4 oz 5-20)
2. b (uparjanje vode - kavitacija)
3. b
4. a (4 oz 5-20)
Odg: mala vprasanja
sam sebi si že odgovorilNapadalec2 napisal/-a:Glede sesalnih višin se ne strinjam, edino če so nas narobe učili na tečaju za strojnika!
Odg: mala vprasanja
pri 2 je b. Mi je iz glave ušel parni tlak vode.pilot napisal/-a:1. a - večji kot je zunanji tlak večja je možna sesalna višina.
2. a
3. b - molska masa co2 je 44g/mol, zrak okoli 28,5g/mol
4. a
Kdor živi od meča bo z mečem pokončan.
Odg: mala vprasanja
Napadalec 2
Mislim, da te na tečaju niso naučili narobe. Če bi napisal nekoliko več o tem kaj so te učili, bi lahko ugotovili ali se podatki bistveno razlikujejo ali pa gre samo za manjša odstopanja. Kaj predavatelj razlaga na tečuju je odvisno predvsem od tega, katero literaturo je uporabil za pripravo predavanja.
Jaz uporabljam priročnik "Gasilska tehnika, avtorja Ivana Družeta in Josipa Modlya"(originalni naslov je v hrvaščini), iz katere smo se učili v Zagrebški šoli. Podatki o izgubah zaradi nadmorske višine in temperature vode so na strani 200.
Smiselno bi bilo uskladiti podatke iz različnih literatur in jih uporabljati v obliki obveznega navodila.
Mislim, da te na tečaju niso naučili narobe. Če bi napisal nekoliko več o tem kaj so te učili, bi lahko ugotovili ali se podatki bistveno razlikujejo ali pa gre samo za manjša odstopanja. Kaj predavatelj razlaga na tečuju je odvisno predvsem od tega, katero literaturo je uporabil za pripravo predavanja.
Jaz uporabljam priročnik "Gasilska tehnika, avtorja Ivana Družeta in Josipa Modlya"(originalni naslov je v hrvaščini), iz katere smo se učili v Zagrebški šoli. Podatki o izgubah zaradi nadmorske višine in temperature vode so na strani 200.
Smiselno bi bilo uskladiti podatke iz različnih literatur in jih uporabljati v obliki obveznega navodila.
Svoboden si ko nisi odvisen od časa.
-
Napadalec2
- Prispevkov: 120
- Pridružen: 29. Oktober 2009, 12:16
Odg: mala vprasanja
Nas so učili da je na naši nadmorski višini pribljižno 350 sesalna višina nekje 6,5m. Od kje pa tebi da je na 0m.n.v. sesalna višina 10,33m?
Odg: mala vprasanja
bistvo je, da je sesalna višina pri morju največja.Napadalec2 napisal/-a:Nas so učili da je na naši nadmorski višini pribljižno 350 sesalna višina nekje 6,5m. Od kje pa tebi da je na 0m.n.v. sesalna višina 10,33m?
Odg: mala vprasanja
Od kje podatek? Napisal sem naslov knjige in avtorja, le stran na kateri se to nahaja je 120 in ne 200 kot sem pomotoma napisal. Da ne bi naredili cele znanosti iz teorije o zračnem tlaku in nadmorski višini ter vseh drugih vplivih na sesalno višino se mi zdi bolj smiselno, da se enostavno vzame prenosna črpalka, sestavi sesalne cevi in opravi praktični preizkus. Če tak preizkus opravimo z več različnimi črpalkami in sesalnimi cevmi na večih lokacijah, bomo dobili podatek (od - do), ki ga bomo lahko razlagali tečajnikom in ga tudi pri praktičnem delu dokazali.
Če bo tema o nadmorski višini ostala odprta tudi do bolj toplih dni in bomo posamezniki, ki živimo na različnih nadmorskih višinah poslali na forum podatke o praktičnem preizkusu sesalnih višin, nam bo uspelo sestaviti tabelo, ki bo imela tudi praktično vrednost, oziroma tabelo s katero bomo dokazali, da teorije v priročnikih držijo ali ne držijo.
Če bo tema o nadmorski višini ostala odprta tudi do bolj toplih dni in bomo posamezniki, ki živimo na različnih nadmorskih višinah poslali na forum podatke o praktičnem preizkusu sesalnih višin, nam bo uspelo sestaviti tabelo, ki bo imela tudi praktično vrednost, oziroma tabelo s katero bomo dokazali, da teorije v priročnikih držijo ali ne držijo.
Svoboden si ko nisi odvisen od časa.
Odg: mala vprasanja
Pozdravljeni!
V zvezi sesalne višine podatek 10,33m pomeni teoretično sesalno višino pri 0 m nadmorske višine, na nadmorski višini 250 m pa je teoretična sesalna višina cca. 7,6 m, kar pomeni, da lahko sesamo vodo iz te globine.
Bolj topla je voda, iz manjše globine jo lahko črpamo.
Sesalna višina z višanjem nadmorske višine pada, kar pomeni, da čim više smo, iz manjše globine lahko sesamo vodo.
Potreb po izdelavi tabel s sesalnimi višinami ni, ker le-te že obstajajo, pa tudi verodostojne so.
Lep dan še naprej!
Martin
V zvezi sesalne višine podatek 10,33m pomeni teoretično sesalno višino pri 0 m nadmorske višine, na nadmorski višini 250 m pa je teoretična sesalna višina cca. 7,6 m, kar pomeni, da lahko sesamo vodo iz te globine.
Bolj topla je voda, iz manjše globine jo lahko črpamo.
Sesalna višina z višanjem nadmorske višine pada, kar pomeni, da čim više smo, iz manjše globine lahko sesamo vodo.
Potreb po izdelavi tabel s sesalnimi višinami ni, ker le-te že obstajajo, pa tudi verodostojne so.
Lep dan še naprej!
Martin
Odg: mala vprasanja
10.33 m je teoretična sesalna višina, ki velja pri zračnem tlaku 1033 mbar-a, ki je nakakšen najvišji zračni tlak ob lepem vremenu po domače. Najvišje zračne tlake pa se doseže pri najnižji nadmorski višini. Ne smemo pozabiti, da smo ljudje zaradi svojega obstoja zanemari, da je okoli nas neprestano določeni zračni tlak. Da se ne bi vsesplošno prerekali, so modri že pred časom rekli da je v "povprečju" okoli nas tlak 1000 mbar-ov ali po domače zaokroženo na 1 bar oz. 10 na 5-to Pasc-la. Če tega tlaka okrog nas nebi bilo, bi naša telesa preprosto razneslo. Ker pa to dejstvo pri določenih izračunih lahko predstavlja problem, so zadevo dogovorno izenačili: 1 bar absolutnega tlaka okoli nas = 0 bar relativnega tlaka. In po moje tu nastane srž naše debate. Tu bi že v prvošolci zaznali napako 1=0, ki pa jo je treba pravilno razumeti.
Seveda je sesalna višina odvisna tudi od "kvalitete" črpalke, pa razumite kakor hočete. Pa še ena lastna izkušnja. Kar nekaj časa me je mučilo vprašanje, zakaj nam je enkrat ena in ista črpalka pri približno enaki sesalni višini (mera je bilo število seslnih cevi) potegnila, drugič pa ne. Po daljših opazovanjih in premlevanju je bil še najbolj logičen odgovor zračni tlak (po domače vreme).
Če mi ne verjamete se spomnite zadnjih poplav morja obalnih mest. Uradni vzrok je bil jugo in izjemno nizki zračni tlak 960 ali celo 940 mbar-ov. Od 1000 do 940 mbarov pomeni to teoretični dvig vode za 60 cm. Če upoštevamo še plimo, pa to že ni zanemarljivo.
Pa še to oguljeno standarno provokativno vpršanje. Kje prej zavre voda? V Kopru in 0 m n.v. ali na Triglavu pri mislim da 2886 m n.v.
Ni čudno da so nekoč gasilci meri tlake z t.i. vodnim stolpcem [VS]
.
Seveda je sesalna višina odvisna tudi od "kvalitete" črpalke, pa razumite kakor hočete. Pa še ena lastna izkušnja. Kar nekaj časa me je mučilo vprašanje, zakaj nam je enkrat ena in ista črpalka pri približno enaki sesalni višini (mera je bilo število seslnih cevi) potegnila, drugič pa ne. Po daljših opazovanjih in premlevanju je bil še najbolj logičen odgovor zračni tlak (po domače vreme).
Če mi ne verjamete se spomnite zadnjih poplav morja obalnih mest. Uradni vzrok je bil jugo in izjemno nizki zračni tlak 960 ali celo 940 mbar-ov. Od 1000 do 940 mbarov pomeni to teoretični dvig vode za 60 cm. Če upoštevamo še plimo, pa to že ni zanemarljivo.
Pa še to oguljeno standarno provokativno vpršanje. Kje prej zavre voda? V Kopru in 0 m n.v. ali na Triglavu pri mislim da 2886 m n.v.
Ni čudno da so nekoč gasilci meri tlake z t.i. vodnim stolpcem [VS]
.