Debata - Ali je v sili vse uporabno ?

[Suban]

zdaj ko je debata se bom pa vključil

vprašanje je, ali je v sili vse uporabno zatorej:

odgovor A: prehodna spojka, jo poznamo vsi, je dobra možnost za izvest prehod med B-C, je enostavna in predvsem povzroča manjše tlačne izgube kot dvojak ali trojak, poleg tega nam te dve armaturi ostaneta na razpolago, ne ponuja pa možnosti zapiranja cevovoda
odgovor B: glej odgovor A, saj je oboje ista stvar, ne glede kolko je razprave o terminih, je reduciranje tujka (ang. REDUCTION -> ZMANJŠANJE, ZNIŽANJE, ZOŽANJE)
odgovor C: omogoča tako prehod kot zapiranje cevovoda, povzroča pa večje tlačne izgube (pomembno pri dolgih cevovodih) in lahko nam pride bolj prav za razdelitev kot samo za prehod iz B na C
odgovor D: glej odgovor C, saj je stvar skoraj enaka (razlike poznamo)
odgovor E: če smo že pri tem, da je v sili vse uporabno... ...če imamo zbiralec iz C na B (nevem, ga še nisem videl) in nekje dobimo slepo prirobnico s katero zapremo en C izhod (načeloma lahko uporabimo tudi ročnik z ventilom) lahko izvedemo prehod tudi na ta način....V SILI
odgovor f: tukaj pa res nevem, tudi za v sili, če bi blo možno kaj ščarat s prehodom iz B na C, lahko pa ma kdo kako idejo

LP

[Mrtinc]

Vse je res razen odgovor E. V vodnem zbiralcu je notri zapora, ki preprečuje napačno smer toka vode. Namenjena je temu da voda iz C cevi nebi uhajala v drugo C cev v primeru da v drugi cevi zmanjka vode. Torej če bi zbiralec obrnili da bi postal razdelilec bi se ta zapora obrnila naključno in vodo poslala na naključni izliv. Vsaj tko so nas učili

[kmhslo]

zdaj ko je debata se bom pa vključil

vprašanje je, ali je v sili vse uporabno zatorej:

odgovor A: prehodna spojka, jo poznamo vsi, je dobra možnost za izvest prehod med B-C, je enostavna in predvsem povzroča manjše tlačne izgube kot dvojak ali trojak, poleg tega nam te dve armaturi ostaneta na razpolago, ne ponuja pa možnosti zapiranja cevovoda
odgovor B: glej odgovor A, saj je oboje ista stvar, ne glede kolko je razprave o terminih, je reduciranje tujka (ang. REDUCTION -> ZMANJŠANJE, ZNIŽANJE, ZOŽANJE)
odgovor C: omogoča tako prehod kot zapiranje cevovoda, povzroča pa večje tlačne izgube (pomembno pri dolgih cevovodih) in lahko nam pride bolj prav za razdelitev kot samo za prehod iz B na C
odgovor D: glej odgovor C, saj je stvar skoraj enaka (razlike poznamo)
odgovor E: če smo že pri tem, da je v sili vse uporabno... ...če imamo zbiralec iz C na B (nevem, ga še nisem videl) in nekje dobimo slepo prirobnico s katero zapremo en C izhod (načeloma lahko uporabimo tudi ročnik z ventilom) lahko izvedemo prehod tudi na ta način....V SILI
odgovor f: tukaj pa res nevem, tudi za v sili, če bi blo možno kaj ščarat s prehodom iz B na C, lahko pa ma kdo kako idejo

LP

za zbiralec bi blo to celo možno izvedljivo je pa res da bi moral paziti da ti ne bi ko bi odprl vodo plovec priklopil na napačni izliv ... pri nas se B/2Cvalja nekje po policah v gvcju je pa A/2B
za ročnik pa kolikor jaz vem ima samo na eni stran B prikluček na drugi pa samo kaki navoj za razično šobo razen če toga spojka C paše na tisti navoj ...

bo si treba enkrat mal časa vzet pa sprobat

[Suban]

Vse je res razen odgovor E. V vodnem zbiralcu je notri zapora, ki preprečuje napačno smer toka vode. Namenjena je temu da voda iz C cevi nebi uhajala v drugo C cev v primeru da v drugi cevi zmanjka vode. Torej če bi zbiralec obrnili da bi postal razdelilec bi se ta zapora obrnila naključno in vodo poslala na naključni izliv. Vsaj tko so nas učili

uno loputico se da z roko premaknit, se jo pač obrne na drugo stran kot pa izvedemo priklop in ne dobimo naključno0 kam bo teklo. ampak seveda kot sem že napisal... v sili velja tudi odgovor E ...

[Oskar]

Dobra debata. Ročnik je zraven zaradi tega da je tudi kak napačen odgovor.
Če je prehodna in reducirna spojka isto, kako se pa potem reče spojki: Storz/Metz, Metz/Knaus.

[kmhslo]

mogoče bi bila premostitvena ?

[teoretik]

Moj predlog je, da ime spojke (prehodna, reducirna in podobno) preprosto izpustimo. Saj tudi v pogovornem jeziku na vajah in intervencijah ne uporabljamo imena spojke ampak rečemo "prinesi spojko AB, BC, ali prinesi spojko Storz / Knaus).
Imena "spojka AB, spojka BC, spojka CD" bi bila primerna imena in ime ni podobno nobenemu drugemu armaturnemu orodju s katerimi bi jih lahko zamenjali.

[StankoG]

Večina mlajših gasilcev ne pozna tega, da je včasih bilo več vrst spojk in se je ime
prehodna spojka uporabljalo iz enega sistema v drugega.
Večina društev niti nima drugih spojk. Mogoče tista društva, ki imajo metorke narejene pred vojno.
Že dolga leta se uporablja v gasilstvu samo en sistem, zato tudi nima več smisla uporabljati teh imen, razen pri zgodovini gasilstva.
Reducirna spojka je pa ime za zmanševanje premera. To izhaja tudi iz strojništva.
Verjetno pa če uporabiš ime prehodna spojka ali reducirna bo vsak vedel za kakšno spojko gre.
Slovnica in slovarji pa včasih ljudi tudi zmedejo.
LP

[Oskar]

Prehodnih spojk iz enega v drug sistem je kar nekaj v vozilih za posredovanje pri razlitju nevarnih snovi.

[MICKA]

Prehodna spojka: Storz/Metz, Metz/Knaus, prehodi na drug sistem (spojke za NS)

Reducirna spojka: AB, BC, CD, CE,...



LP

[Oskar]

Prehodna spojka: Storz/Metz, Metz/Knaus, prehodi na drug sistem (spojke za NS)

Reducirna spojka: AB, BC, CD, CE,...



LP

Pod to se podpišem. Prehodne spojke lahko vidimo tudi na vozilih za gozdne požare in tudi drugih, kjer se premosti navoj z kakšno hitro sklopljivo gasilsko spojko itd.. Predvsem za polnjenje vozila iz kakšne navadne vrtne cevi in podobno.