Stran 1 od 4

Gašenje objektov s fotonapetostno elektrarno.

ObjavaObjavljeno: 16. november 2011, 9:02
jančk
Lep pozdrav vsem. Zanima me ,če ima kdo izkušnje z gašenjem elektrokolektorjev, ki se vgrajujejo na strehe hiš, gospodarskih objektov in podobno. Vemo da elektrika in voda nista ravno prijatelja, na koncu cevi pa je ponavadi gasilec, ki ne bo ravno vesel, če ga bo malo ˝˝zdrmalo˝˝.

Odg: Gašenje elektrokolektorjev

ObjavaObjavljeno: 16. november 2011, 9:46
Matej B.
No, jaz bi ob tem vprašal, če ima kdo kakšne izkušnje z gašenjem z ročniki tipa "monsun", ki naj bi bili zelo primerni za gašenje naprav pod električno napetostjo!?. :idea:

Odg: Gašenje elektrokolektorjev

ObjavaObjavljeno: 17. november 2011, 14:17
Dave D
Če mislite fotovoltaiko, je bilo o tem dosti napisanega v glasilu Gasilec, če pa bi radi neko splošno mnenje, naj ga pa kdo poda.

Kakor jaz razumem zadevo, je to gašenje požara v stilu "varujemo sosednje objekte", dokler hiša ne pogori do temeljev, saj ni možno zagotoviti varnosti gasilcev ob posredovanju. :roll:

Odg: Gašenje elektrokolektorjev

ObjavaObjavljeno: 17. november 2011, 19:13
tomazrak
Rek: "sončnih elektraren gasilci ne bomo gasili" se mi zdi preveč splošen. Mislim da bi se morali gasilci izobraziti o samem delovanju elektraren in z tem znanjem bi lahko ocenili kakšno posredovanje je priperno za posamezne situacije. Sam sem o tej temi pred mesci pisal tudi članek v reviji 112 ter izvedel par predavanj po sosednjih gasilskih zvezah. na teh predavanjih je zaslediti, da je tema gasilcem nova in še več da jo zaradi nepoznavanja nekateri tudi poskušajo odriniti nastran.

P.S: Moderatorja prosim da spremeni naslov teme ker je ta neprimeren. Bolj primeren bi bil gašenje objektov z fotonapetostno elektrarno.

Odg: Gašenje objektov s fotonapetostno elektrarno.

ObjavaObjavljeno: 18. november 2011, 1:27
Dave D
Tomaž, jasno je, da je ta rek preveč splošen. To sem napisal zgolj zato, "pod narekovaji", da malo spodbudimo komentiranje. Je pa res, da je bolje (varneje), da se zadev ne lotiš gasiti, če ni primernega znanja v enoti, kako, kdaj in na kakšen način posredovati. Kako pa je to treba in v kakšnih primerih, pa naj napiše kdo, ki je bolj doma v električnih vodah, jaz to žal nisem. Lahko tudi pripišeš v kateri številki Revije 112 je to opisano, oz. narediš kratek povzetek bistvenih stvari.

LP David

Odg: Gašenje objektov s fotonapetostno elektrarno.

ObjavaObjavljeno: 18. november 2011, 6:56
zagii
Mogoče bi se dalo gasit z uporabo praha. Ne vem pa kako je s tem če so fotocelice še kar nabite z energijo kljub izključitvi sistema... ko najdem en pdf glede na gašenje teh kolektorjev, vam posredujem.

Lp
Klemen

Odg: Gašenje objektov s fotonapetostno elektrarno.

ObjavaObjavljeno: 21. november 2011, 13:31
Štromar2
Fotonapetostni moduli so problematični zato, ker jih podobno, kot akomulatorjev NE MOREMO PREPROSTO IZKLJUČITI. Tudu če odklopimo akumulator, je sam akumulator še vedno pod napetostjo.
In to je njihov glavni problem. Za razliko od akumulatorjev v vozilih, imaju tudi precej višje napetosti ( preko 600V enosmerno).

Načeloma se te module gasi s CO2, praški in previdno z vodno meglo. O kakih strnjenih curkih tule ni govora.

Zaradi same nevarnosti, bi odsvetoval tudi posredovanje v bližini teh modulov (razdalje krajše od 2m), nikoli ne vemo, kam je padla kaka žica in kater kovinski del je lahko pod napetostjo.
Problem je še s tem, kje se pretvornik DC/AC nahaja. To je tisti pretvornik, ki energijo modulov pretvarja v takšno, ki je enaka standardni napetosti (400V/230V 50Hz)
Enosmerni vodi od fotonapetostnih modulov do pretvornikov so lahko speljani na precej oddaljena mesta (ni nujno, da je to na strehi). Ti DC vodi predstavljajo popolnoma enako nevarnost kot
sami fotonapetostni moduli.

Pred posredovanjem v takem objektu, bi bilo pametno narediti res dober ogled, temeljit pogovor z lastnikom, ki nam mora dati jasne informacije o tem kje se nahajajo pretvorniki in kje so speljani DC vodi.
V kolikor ne dobimo popolnoma jasnih odgovorov, ni govora a kakih notranjih napadih brez vidljivosti.

Jaz osebno vidim problem tudi v tem, kaj po končanem požaru. Če je le kak del elektrarne ostal vsaj približno cel, pomeni, da je še vedno potencialno nevaren.
Definitivno odsvetujem iskanje žarišč in premetavanje opreme, če obstaja le sum, da so v bližini DC vodi, pretvorniki ali sami fotonapetostni moduli.
Demontažo fotonapetostnih modulov naj opravlja pooblaščeno podjetje in ne gasilci.

Odg: Gašenje objektov s fotonapetostno elektrarno.

ObjavaObjavljeno: 21. november 2011, 15:01
vidic
Štromar2 iz tvojega zapisa se da razbrati da je že samo posredovanje v stavbi, ki ima na strehi takšno elektrarno, lako nevarno tudi če same fotovoltaične celice niso ravno v požaru. Primer da gori v pritličju je enako nevarno posredovanje zaradi elektrarne. Sem to prav razmel?

Odg: Gašenje objektov s fotonapetostno elektrarno.

ObjavaObjavljeno: 21. november 2011, 15:04
tomazrak
Sem čakal če se bo debata malo razvila, pa se nikakor ne...

Z navedbami štromarja2 se načeloma strinjam. Primerjava z akomulatorjem morda ni najbolj posrečena, ker se v celicah ne akomulira energija ampak se le ta pretvarja (svetloba v elektriko). Res pa je da podnevi fotonapetostnega pojava ne moremo ustaviti.

Drugače pa kar se tiče samega posredovanja je vsak lastnik fotonapetostne elektrarne po Pravilniku o spremembi in dopolnitvi pravlinika o požarnem redu dolžan od 1.1.2012 izdelati požarni načrt in ga vročiti domači gasilki enoti, na katerem požarnem okolišu je elektrarna. Za lastnike, ki že imajo zgrajeno fotonapetostno elektrarno pa je rok da izdelajo požarne načrte 2 leti od uveljavitve pravilnika. V njem naj bi bili vsi podatki ki jih je navedel štromar2: kje je fotonapetostni generator, kje potekajo enosmerni povezovalni vodi, kako potekajo ti vodi, kje so razsmerniki, kje priključna omarica, kje ločilno mesto....)

Vidic: posredovanje je lahko nevarno ali nenevarno od primera do primera. Ravno zato je potrebno poznati zgoraj omenjene podatke. Naprimer, če je elektrarna na požarno ločeni strehi in na njej razmerniki, samo posredovanje ni nevarno v kolikor gori v stavbi nekje v pritličju, ker bomo z izklopom omrežne napetosti imeli potencialno nevarnost napetosti samo na razsmernikih, ki pa niso v območju požara in so tudi požarno ločeni od zgradbe. Kot rečeno od primera do primera oz. izvedbe fotonapetostne elektrarne...

Odg: Gašenje objektov s fotonapetostno elektrarno.

ObjavaObjavljeno: 21. november 2011, 20:06
Pero
Lahko kdo napiše razliko v Voltih (+amperih?) za 60m2 panelov recimo poleti ob 12h pri močnem soncu? pozimi v oblačnem vremenu? Ponoči predvidevam, da nevarnosti ni? Je ponoči nujno izklapljati razmernik, če je napetos od panelov do njega enosmerna? Kako ravnati v primeru dimniškega požara ?

lp

Odg: Gašenje objektov s fotonapetostno elektrarno.

ObjavaObjavljeno: 21. november 2011, 21:22
butalc
vidic je napisal:Štromar2 iz tvojega zapisa se da razbrati da je že samo posredovanje v stavbi, ki ima na strehi takšno elektrarno, lako nevarno tudi če same fotovoltaične celice niso ravno v požaru. Primer da gori v pritličju je enako nevarno posredovanje zaradi elektrarne. Sem to prav razmel?


no če gori v pritličju in so na strehi fotonapetostni moduli potem lahko mirne duše gasiš. Kakor pa pride do požara v bližini celic takrat pa bolje da vode ostane v cisterni. [-X

problem gašenja je tudi ponoči saj si ponavadi delovni prostor osvetlimo in s tem bi sončne celice pridobile električno energijo, ki pa bi že lahko bila nevarna. Najboljša rešitev, ki sem jo slišal je bila da te module enostavno se prekrije s veliko ognjevarno oddejo (ki je pa žal še nisem videl)>> s tem bi preprečili svetlobi dostop do modulov in omogočili bolj varno gašenje :D

je pa po požaru v slovenski firmi ki proizvaja fotonapetostne module na analizi bilo rečeno da bodo začeli delati v smeri gašenja teh modulov....vsaj tako je zagotovil direktor :D :D

Odg: Gašenje objektov s fotonapetostno elektrarno.

ObjavaObjavljeno: 22. november 2011, 2:16
Dave D
Dejansko se pojavi največji problem, ko gori podstrešje in streha, na katerem so te fotovoltaične celice. "Načeloma" bi streho lahko gasili "po starem principu" z nalivanjem od spodaj iz dvorišča, ampak problem se pojavi, ko bi radi šli na streho in razkopali žarišča, kar pa ne moremo storiti, zaradi preteče nevarnosti udara električnega toka. So pa nevarni pravtako ti razvodi, ali kakorkoli jim že pravite, za gašenje notranjih požarov.

V glavnem, en sam golaž problemov, pojesti ga bodo pa morali očitno gasilci. Do sedaj nismo prejeli še nobenega obvestila s strani podjetja ali privat lastnika, da ima na strehi nameščeno fotovoltaiko. Pa tudi ko bo, bo vprašanje, kako bo izdelan ta "požarni načrt" in če bo čez par let situacija prav taka kot je na načrtu. Zadnjič, ko sem pripravljal vajo za GČ, sem izbral objekt kmetijskega inštituta v bližini, ki je v letu 2008 vestno izpolnil svojo dolžnost in dostavil lokalni gasilski enoti požarni načrt svojih hal. Tri leta kasneje pridem na samo lokacijo in ugotovim, da so prostori znotraj objekta v veliki meri dodobra prezidani in situacija ni več takšna, kot je bila leta 2008. Seveda novega požarnega načrta nismo dobili, saj so odgovorni očitno smatrali, da so opravili svojo zakonsko dolžnost že leta 2008, o spremembah pa nas seveda niso uspeli obvestiti, oz. naredili nov požarni načrt, saj to verjetno kar nekaj stane. Sedaj pa verjemi temu, kar ti dostavi podjetje, lastnik hiše ali bilo kdo, kaj bo čez 2 leti, 3 ali več...razen, če stalno zganjamo inšpekcijo, za kar lahko najbrž kar nekoga redno zaposlimo?

Odg: Gašenje objektov s fotonapetostno elektrarno.

ObjavaObjavljeno: 22. november 2011, 9:41
miha207
Zdravo.
Ker tudi mene tale tematika zanima sem malo pobrskal po internetu in našel tri dokumente, ki so jih pripravili čez lužo.

Odg: Gašenje objektov s fotonapetostno elektrarno.

ObjavaObjavljeno: 22. november 2011, 9:52
uros11
Kot so že moji predhodniki ugotovili so veliki problemi glede gašenja fotovoltajičnih elektrarn.
Problemi nastanejo zaradi tega ker nimamo možnosti izklopa vira. Sonce bo težko ugasniti.
Za lažjo razumevanje bo potrebno razjasniti sestavne dele fotovoltajične elektrarne:
Če gremo od vira naprej:
Posamezni paneli imajo tehnične parametre nekje med 30V-50V (napetost) in 5-10 A(tok) (odvisno od proizvajalca do proizvajalca)
Moči posameznih panelov se gibljejo med 150 W - 250 W.
ČE gledamo samo en panel smo relativno varni in gašenje enega panela ne predstavlja nobene nevarnosti!
Problem se pojavi, ker zaradi boljšega izkorista razsmernikov povečujemo napetost.
Napetost se preprosto dvigne tako, da se paneli vežejo zaporedno v liniji. Tako dobimo napetost okoli 600V enosmerno.
Ta napetost je pa za gasilce zelo nevarna. [-X
Potem se te linije priklopijo na invertorje kjer se enosmerna napetost pretvarja v izmenično.
Od razmernika dalje so napetosti in tokovi fotovoltajične elektrarne enaki kot pri normalnem električnem sistemu (tri fazno 400V, ena faza 230V)
Razsmerniki so nadalje naprej priklopleni na nizkonapetostno omrežje. Gasilci imajo možnost izklopiti ta del napetosti iz omrežja.Kar pomeni, da imamo sistem izklopljen od nizkonapetostnega omrežja do invertorja. Še vedno imamo pod napetostjo sistem od panelov do razsmernika. (600V enosmerne napetost.)
Zelo pomembno: zaradi temparature lahko pride do taljenja izolacije vodnikov, kar pomeni, da lahko pride pri kovinskih strehah do preboja enega pola napetosti na kovinsko streho. Tako imamo lahko na kovinskem delu strehe napetost 600V! Zelo nevarna situacija! Gašenje z vodo je smrtno nevarno.

Gašenje objektov opremljenih z fotovoltajiko:
-Gašenje objekta ponoči ni kritično! Če ni sončnega sevanja naj nebi bilo napetosti na celicah.
Zlato pravilo elektrotehnike: z napravami na električni tok je vedno potrebno ravnati kot da so pod napetostjo.
Požar v BISOL: na panelih ni bilo napetosti, objekt je bil pogašen do sončnega vzhoda (takrat je bilo ustavljeno gašenje)

-Gašenje objekta PODNEVI: Preprečiti bo potrebno sončno sevanje na panele. Samo tako bomo učinkoviti rešili problem proizvajanja električne energije. To bo potrebno rešiti z nanosom snovi na panele, katere ne prevajajo sončnih žarkov.
Takšne snovi sicer poznamo vendar jih je težno namestiti na streho: pesek, zemlja, prah... Gašenje z ročniki monsun bo problematično zaradi dometa. Trenutno je stanje zelo nevarno za gasilce, rešitve bodo verjetno podane šele kot bo kakšen gasilec nastradal.
Nekaj je bilo govora o posebni težki peni ki naj bi se nanašala na panele in bi preprečila sončno sevanje. Ta rešitev se mi zdi dobra, vendar bi moral malo več vedeti o samem penilo in kakšna je obstojnost glede temparature.

Trenutno je moja rešitev, da poskušamo objekte gasiti z notranjimi napadi (če je to mogoče). Glede gašenja samih panelov se je pa potrebno posvetovati z strokovnjaki, kdaj so celice tako poškodovanje,da ne proizvajajo več električne energije.

Naše podjetje je član združenja fotovoltajične industrije in sem sam velikokrat prosoten na sestankih združenja. Podal sem že pobude kako bi lahko tehnično rešili probleme, vendar sem naletel na očitke, da bi to samo podražilo proizvodnjo.
Samo še za opombo: skupaj je v slovenji inštaliranjo okoli 80 MW elektrarn: Kar pomeni okoli 35 000 m2 površin. To pomeni, da prostorim, kateri so pod temi površinami, gasilci ne zagotavljamo več ustrezne požarne zaščiti.
Država bi se morala globoko zamisliti ko sprejema kakšne pravilnike in zakone.

Odg: Gašenje objektov s fotonapetostno elektrarno.

ObjavaObjavljeno: 22. november 2011, 13:40
tomazrak
Glede nanosa pene na module, o tem so že razmišljali nemci in izvedli preizkuse. Ko so nanesli peno na module se je zgodilo naslenje:
- pri nanosu lahke pene je napetost padla na 84% vrednosti
- pri nanosu srednje pene pa na 86% vrednosti,
tako da ta način ni nič kaj obetaven, ker so napetosti dotika še vedno previsoke...

LP