PGD Repnje-Dobruša je v lanskem decembru na seji UO potrdilo nabavo za nas nove pridobitve. V tistem času sta nam v garaži stala nov GVV1 (pridobljen v 2009, uradno prevzet pa v 2010), ki je zamenjal starejšega GV1 TAM 80t. Poleg Ivecota je stal še vsemznani dojc TAM 125 AC 16/50, kateri je bil v društvu od leta 2000. Problem pri tej cisterni so bili izvozi, saj je lasten kompresor tovornjak polnil recimo 5min, s pomočjo dodatnega kompresorja pa cca 3min. Ko je avtomobil le speljal pa je bila potrebna vožnja z međugasom (se opravičujem za izraz ampak ne poznam Slovenskega
), ki ga je obladala le peščica. Zato smo kot mladi in zagnani gasilci že od prevzema Ivecota potihem iskali zamenjavo za cisterno. Ugodno vozilo smo iskali doma in v Nemčiji. Našli smo ga pa pravzaprav ne kaj dosti daleč od doma. PGD Radovljica je prodajala starejšo cisterno Mercedes, ker so bili v nabavi novega. Hitro smo se odpeljali v kontrolo z našimi majstri za tovornjake, ki so ga požegnali. Tako smo na hitro organizirali sestanek UO, dali na glasovanje in potrdili prihod novega vozila Mercedes-Benz 1213 (uradno 
):
Upam, da člani PGD Radovljica ne bodo preveč jezni, slika je namreč z njihove spletne strani http://www.gasilci-radovljica.si
Ko smo vozilo pripeljali v domač kraj, smo šli takoj v naš samostan šolskih sester, ki so nam posodile prazno garažo, ki smo jo opremili kot delavnico. Odločili smo se namreč, da vozilo generalno obnovimo - sami! Hitro smo se lotili razstavljanja avtomobila na prafaktorje, ter nato konec januarja začeli z delom, ki nas je kasneje že zelo depresiral. Vsak dan do marca nas je večina po službi prišla domov, pojedla kosilo in odšla v našo t.i. delavnico, ki naj omenim je bila brez izolacije, praktično odprta in brez ogrevanja, ter nas šmirglala tovornjak do druge ure zjutraj ali več. Naslednji dan, ponovi vajo...
Šmirglanje...
In tako vse do konca marca, ko smo ga pokitanega zrinili v lakirnico Avtoprevozništva Bergant, kjer smo ga prebarvali. Vmes smo za barvanje pripravili tudi dele, ki smo jih prej odstranili, rezervoar goriva, blatniki, odbijači,... In tako je čas tekel, časa zase praktično nismo imeli konec aprila pa smo tovornjak zasilo spravili skupaj, ga premaknili v garažo GD in na "toplem" pričeli s sestavljanjem.
Takrat nas je zapustil naš dojc, kupila ga je tovarna sladkorja iz Srbije. Mnogim ga je bilo žal ampak enostavno nismo imeli prostora kjer bi lahko stal. Na dežju smo ga že tako težko gledali mesec ali dva.
Slikica že z rumeno tablico, ko je zadnjič odpeljal z dvorišča.
Če se vrnem nazaj na Mercedes, v maju smo ga začeli sestavljati in upali, da nam ga bo uspelo zrihtati do nenapovedane vaje GZ ampak nam ni. Začeli smo z vezanjem elektrike, ki je bila tudi prava muka, saj luknje, ki so bile namenjene za kable niso bile dovolj velike za vse kar smo dodali. Pa vendar nam je z potrpežljivostjo (četudi so bile vmes neštetokrat izrečene grde besede) tudi to uspelo. Preostali so le še detalji in nato vožnja do Euro GV, ki nam je uredil pritrdišča v nadgradnji. Novo vozilo je bilo narejeno, opravilo je tehnični pregled in se na novo registrirano podalo na prve kilometre. Poimenovali smo ga GVC 16/50:
Kako se blešči!
Delo ki smo ga opravili:
- brusenje, kitanje in barvanje vseh delov
- kompletna zamenjava pregnitih tal v kabini
- namenili smo mu nove prednje blatnike
- naredili nosilec za signalizacijo
- priredili ograjico na nadgradnji
- popravili tapete v kabini
- na novo tapicirali sedeže
- kompletno zamenjali električno inštalacijo v nadgradnji
- dodali zadnjo oranžno tekočo luč
- dodali in zamenjali modre utripalke na strehi (strobo)
- dodali delavne luči nad ruletami
- zamenjali osvetljavo boksov z led lučmi
- dodali utripanje dolgih luči na intervenciji
- naštimali zvočnik in mikrofon za UKW pri strojniku
- servis na motorju
- servis na pumpi Turboinštitut
- zamenjali odgon pumpe, da motor manj trpi
- luksirali vso pohodno pločevino, ki je bila v nadgradnji
- vozilo opremili z novimi nalepkami
- dodali "špic" lampe in meglenke (tudi utripajo na intervenciji)
- naredili nosilce za trodelno lestev
- kabino priredili za dva nosilca IDA
- in še veliko drugih malenkosti
Kljub temu, da smo se včasih krepko skregali smo naslednji dan prišli vsi nazaj v delavnico, sam smo vedeli, da delamo za širšo dobro. Najlepše pa je, da zdaj lahko na intervencijo pridemo v dostojenm času in hitro ukrepamo. Smo društvo I. kategorije, dohodkov imamo malo, zato je bila to edina rešitev za nas, da pridobimo dostojno vozilo z večjo količino vode.
Če vas zanima več slik zrihtanega tovornjaka: http://pgd.repnje.si/galerija/thumbnails.php?album=28
In pa delček obnovitvenih del: http://pgd.repnje.si/galerija/thumbnails.php?album=29
Lp, Roman
