Tečaj specialnosti dihalne naprave!
Pravila foruma
V tem forumu veljajo splošna pravila foruma, ki jih dobite tukaj
V tem forumu veljajo splošna pravila foruma, ki jih dobite tukaj
Sej nevem kako je s tem prijavljanjem na specialnosti 
Kakor je pri nas rečeno je tako, da nej bi prišel razpis na katerega se potem prijavlja kandidate.
Ta razpis nej bi pa prišel decembra... Ali kdo o tem kaj ve namreč v našem društvu imamo tudi nekaj kandidatov za IDA
Lp
Kakor je pri nas rečeno je tako, da nej bi prišel razpis na katerega se potem prijavlja kandidate.
Ta razpis nej bi pa prišel decembra... Ali kdo o tem kaj ve namreč v našem društvu imamo tudi nekaj kandidatov za IDA
Lp
Skupaj spreminjajmo svet na bolje!
prijavljen na tečaj 1.,2. 12. 2006!
Pregledal oz. prebral sem vseh 5 strani tečaja IDA in ugotovil, da se nihče ni kaj prida razpisal glede vzdržljivosti. Sam sem opravil ta tečaj Novembra letos in moram priznati, da sem se precej utrudil oz. ugotovil, da je bilo zelo naporno. Bog pomagaj gasilcu, ki bi moral cel dan imeti na sebi ta IDA in v takšnem tempu delovat na intervenciji cel dan. Ne vam morda je kriv emšo? Glede inštruktorjev pa mi je bilo všeč, ker k stvari pristopijo resno in zanesljivo. Vso srečo vsem, ki se boste še udeležili tega tečaja! SREČNO!
Hitrosti dajemo ime!
Tečaj zna biti naporen, če nisi pri najboljši fizični pripravi. Kar bi operativec moral biti.
Je pa en vic z tem usposabljanjem. Kakorkoli naporno, zanimivo, dinamično, adrenalinsko in ne vem kakšno še je. Nekje globoko v sebi imaš (vsaj jaz sem imel) občutek, da si pod nadzorom dobro usposobljenih inštruktorjev in zdravstvenega osebja in nič ne more iti narobe. Kar je sicer za usposabljanje dobro - misli lahko usmeriš na nova znanja.
Drugo je ko se znajdeš na pravi intervenciji. (Pa mogoče ne ravno nadzorovanje dimniškega požara.) Takrat te pa lahko malce "stisne". Tam ni kamer, budnega očesa inštruktorjev, zdravstvenega tehnika, tam ni situacije: zdaj si v akciji - zdaj si na varnem, na zraku, ...
Tam si odvisen od sebe in tovariša, ki je s tabo.
In to je čisto nekaj drugega. Jaz sem imel kar nelagoden občutek v požaru v Celjskih mesninah, ko sem vstopal v notranji napad. Sem si moral prav reči: Fant zdaj gre pa zares, glej da ne boš kaj zaj...!
Je pa en vic z tem usposabljanjem. Kakorkoli naporno, zanimivo, dinamično, adrenalinsko in ne vem kakšno še je. Nekje globoko v sebi imaš (vsaj jaz sem imel) občutek, da si pod nadzorom dobro usposobljenih inštruktorjev in zdravstvenega osebja in nič ne more iti narobe. Kar je sicer za usposabljanje dobro - misli lahko usmeriš na nova znanja.
Drugo je ko se znajdeš na pravi intervenciji. (Pa mogoče ne ravno nadzorovanje dimniškega požara.) Takrat te pa lahko malce "stisne". Tam ni kamer, budnega očesa inštruktorjev, zdravstvenega tehnika, tam ni situacije: zdaj si v akciji - zdaj si na varnem, na zraku, ...
Tam si odvisen od sebe in tovariša, ki je s tabo.
In to je čisto nekaj drugega. Jaz sem imel kar nelagoden občutek v požaru v Celjskih mesninah, ko sem vstopal v notranji napad. Sem si moral prav reči: Fant zdaj gre pa zares, glej da ne boš kaj zaj...!
LP iz Celja Tomaž K.
Pot do znanja je dolga, življenje pa kratko. (Hipokrat)
Tomaž K.Pot do znanja je dolga, življenje pa kratko. (Hipokrat)