Ljubljanski gasilec - nova podoba

[gobi]

Sin burje
Wajdušna

No ja saj ni za dvakrat rečt

[rfireman]

Js sem ga že stokrat naročal pa še kr ni nič

[NH30]

Js sem ga že stokrat naročal pa še kr ni nič

Nisi edini

[Jure Čokl]

Pošljite prosim naslove na naslov omers22@yahoo.com, direktno naši dispečerki Urški.
In hvala za razumevanje, se bomo trudili urediti zadeve. Že to številko.

LP
Jure

[gobi]

Končno sem tudi jaz dočakal LG

Dobra šrevilka

[Jure Čokl]

Hvala, Gobi. Velik kamen se mi je odvalil od srca, zdaj ko vem da je LG v tvojem nabiralniku.
Naslednja cifra je moja zadnja, zato je super, da je tudi to urejeno.

[rfireman]

No končno je doma

[MarkoŠ]

Jure, tudi jaz sem ga včeraj dobil.
Zanimivi članki.

[gobi]

Hvala, Gobi. Velik kamen se mi je odvalil od srca, zdaj ko vem da je LG v tvojem nabiralniku.
Naslednja cifra je moja zadnja, zato je super, da je tudi to urejeno.

Ni problema imaš sok v dobrem

[Jure Čokl]

Zadnji letnik izdajanja revije Ljubljanski gasilec v času mojega urednikovanja se je iztekel in prišel je čas za končni obračun. Za črto, komentar pod njo in končni podpis. Za zadnjo besedo, tokrat v polnem pomenu te fraze in analizo vsega, kar se je v teh petih letih zgodilo - ali pa se tudi ni, pa bi se moralo.

Ljubljanski gasilec se je v letu 2007 srečal s težavami, ki so jih povzročila nesoglasja v zvezi s proračunom MOL. Tako je prva številka v letu 2007 izšla šele junija, nastala zamuda pa se je do konca leta poznala tako, da smo uspeli izdati le tri številke. Zamude ne mislim očitati nikomur, saj so se stvari za GZL uredile pozitivno, bralcem pa smo do konca leta kljub vsemu postregli s pregledom vseh večjih dogodkov z gasilskega področja. V letošnjem letu je ena številka izšla konec februarja, drugo pa boste lahko prebrali nekaj dni pred občnim zborom. Tako nasledniki ne bodo imeli (pre)malo časa za urejanje nove številke, saj bo aktualna ravno izšla. Mislim da je to pošteno tako do bralcev kot tudi do ekipe, ki prihaja za nami. Uredili smo bazo naročnikov, izstavili račune našim oglaševalcem in tako uredili prav vse, kar je bila naša naloga do konca mandata. Aprila tako nov uredniški odbor čaka zgolj podpis novih pogodb z oglaševalci. Verjamem, da ne bi bilo pošteno ne do slednjih ne do novega uredniškega odbora, da bi jim pred nastopom njihovega mandata naprtili kakršne koli obveznosti ali celo dolgove. Prav je, da začnejo neobremenjeno in tako, kakor bodo sami presodili, da je najbolje. Da dobijo v roke prazen list papirja, torej prostor, da ga naredijo takega, kakršnega hočejo in zmorejo. Toliko o zadnjem letu, toliko torej nad črto. Zdaj je čas zanjo in predvsem za tisto, kar pride pod njo.
__________________________________________________________________

Najprej naj zapišem tisto, kar bi zagotovo spremenil, če bi se odločil nadaljevati uredniško pot. Najprej uredniški odbor - pa ne zaradi mojega uredniškega odbora, s katerim sem imel srečo in se je izkazal za odličnega. Zaradi sistema izbiranja članov. Novinarsko delo in predvsem poznavanje le-tega ni nekaj, kar raste za vsakim vogalom. Zato je neumno pričakovati, da bo iz vsakega sektorja GZL prišel po en strokovnjak ali vsaj amaterski novinar. Veliko bolj smotrno bi bilo pustiti uredniku proste roke pri izbiri svoje ekipe, saj je sožitje med ustvarjalci nujno. Seveda ne smemo pozabiti na nujnost zastopanja različnih stališč znotraj uredništva, pa vendar - kako naj si urednik pomaga s članom redakcije, ki ne zna napisati niti reklame za klobase ali še kaj lažjega, vendar sedi v uredništvu, ker ga je »sektor predlagal«? In to ponavadi z izgovorom, da »tega nihče drug ni hotel«. Druga sprememba je nujnost uvedbe člana uredništva, katerega naloga je administracija in urejanje naročniških razmerij ter iskanje in urejanje oglaševalskega prostora skupaj z njegovo prodajo. Če temu dodamo še možnost lokalne distribucije, bi bilo delo uredništva veliko lažje. Tudi to znanje je zelo specifično in ga niti slučajno nima vsak. Zaradi tega smo tudi sami naleteli na kup nepotrebnih težav, ki pa nam jih je do konca z veliko dodatnimi urami dela vendarle uspelo rešiti. Vendar to ni in ne more biti rešitev. Kar se tiče vseh tistih, ki so videli in vidijo smisel tovrstne literature v družabno - folklornih vsebinah, mi ni niti malo žal, da sem jih razočaral. Kljub svetlemu zgledu še vedno verjamem, da je potrebno ljudi izobraževati, ne poneumljati. Če pa se vendarle motim in bo tudi čas pokazal, da gasilci bolj kot informacije o intervencijah, tehniki in taktiki potrebujejo prispevke o veselicah in blagoslovih vozil ter govorih razno raznih tretjerazrednih funkcionarjev na nepomembnih lokalnih dogodkih, potem lahko zadnjih pet let te revije razumete kot zgodovinsko zmoto mene osebno.

Splošno gledano namreč ocenjujem svoj mandat kot uspešnega. Število bralcev smo potrojili, če prištejemo še število tistih, ki so Ljubljanskega gasilca brali v elektronski obliki, pa smo celo presegli branost državnega glasila Gasilec. To je lep dosežek za revijo, ki nam jo je uspelo izdajati s tako skromnim proračunom. Niti za enega izmed toliko kvalitetnih člankov nismo izplačali honorarja. Za pridobljene oglaševalce si nismo odšteli niti odstotka provizije. Naklado, ki je v časih našega začetka znašala 500 izvodov, smo povečali na 1500. Uspelo nam je zbuditi zanimanje bralcev od Goričkega do Pirana. Lepo priznanje smo dobili tudi na spletni strani GZS, kjer je kar ena tretjina vprašanih v spletni anketi odgovorila, da redno prebira Ljubljanskega gasilca. Časopis je postal zgled tistega, kar bi gasilska revija morala biti in ponosen sem, da se je to zgodilo pod mojim vodstvom. Seveda pa moram takoj poudariti, da mi kaj takega samemu ne bi nikoli uspelo. Pravi ustvarjalci revije so bili njeni pisci, ki so dokazali, da smo gasilci še kako dobri novinarji, če imamo za to pravi motiv in če je kvaliteta njihovega dela v sami reviji tudi tehnično brezhibna. Tisti, ki so v revijo verjeli od začetka mojega mandata in so ji pustili postati to, kar je danes. Ki niso bili zraven, ko se je pisala zgodovina, ampak so zgodovino pisali. Ljudje z bogatimi izkušnjami in velikim znanjem, ki so ga pripravljeni nesebično deliti. Poklicni in prostovoljni gasilci, različni strokovnjaki, reševalci in zdravniki. Vsi tisti, ki so dojeli, kaj je pravi namen tovrstnega medija in so se v njem zlahka prepoznali. Uredniški odbor, ki je odlično opravil svoje delo in dokazal velik čut za odgovornost. Vodstvo GZL, predsednik, poveljstvo in tajnica, ki so doprinesli levji delež in mi zaupali od začetka do konca in podpirali revijo v še tako razburkanih časih. Hvala tudi članom foruma gasilci.org, ki so me redno obveščali o dogodkih in velikokrat odigrali vlogo pravih dopisnikov. Ne morem tudi mimo tehničnih sodelavcev, ki so reviji dali prepoznavno obliko - Dušana Bosnarja, ki je izoblikoval koncept revije in njeno celostno podobo ter ekipe odličnih oblikovalcev podjetja Tomyco, ki so revijo začutili in jo oblikovali z velikim entuzijazmom in občutkom za bralca. Tomaža Trajbariča, ki je pokazal veliko profesionalnost in se izkazal za odličnega tiskarja.

Rad bi se zahvalil prav vsem, ki ste soustvarjali revijo Ljubljanski gasilec v mojem mandatu. Preveč vas je, da bi naštel vsakega izmed vas. Zato bom poimensko pohvalil tiste, ki so po mojem mnenju Ljubljanskemu gasilcu dali ime in težo. Vsi tisti, ki se na seznamu ne najdete, pa bi tam morali biti, mi prosim oprostite - tega (za spremembo) nisem naredil namerno.

Tone Podobnik, Iztok Zajc, Cveto Šumec, Sabina Pokovec, Darko Muhič, Primož Bajec, Jure Dolinar, Oskar Neuvirt, Tomaž Kučič, Mateja Kunc, Brigita Velše, Herman Gabrovšek, Andrej Dimnik, Andrej Rupreht, Peter Roš, Tine Žen, Žiga Pavšič, Aleš Zalaznik, Mitja Gregorič, Milan Dubravac, Stane Jeromen, Uroš Jeromen, Gregor Križnik, Matjaž Omahen, Aleš Pečjak, Urška Pečnik, Dušan Bosnar, Robert Resman, Luka Pance, Janez Tratnik, Klemen Zibelnik, Marko Zibelnik, Aleš Jug, Anton Posavec, Andrej Fink, Boštjan Plahutnik, Franc Sever, Stane Kusič, Gorazd Breskvar, Lojze Levičnik, Albin Juha, Franka Piskar, Drago Colnarič, Janez Igličar, Jernej Drozg, Janko Drozg, Julij Jeraj, Jože Ranziger, Marko Štendler, Milan Kroflič, Milan Potočnik, Andrej Štremfelj, Matjaž Korošec, Matej Kejžar, Metod Gaber, Matej Krnc, Peter Lužnik, Suzana Anžur, Tomaž Ažbe, Tomas Felkar, Uroš Lenarčič, Vinko Tomc.

Jure Čokl

[zibko]

Moram se Juretu zahvaliteti za odlično sodelovanje in lepo objavljene moje prispevke. Naj tudi prihodnja sestava uredništva nadaljuje z dobrim delom, moje članke iz mladinskih vrst boste še prejemali (v kolikor boste menili, da so primerni za objavo).

Klemen Zibelnik

[Jure Čokl]

Zdaj že kot bivši urednik LG - Klemen, tudi tebi hvala. In vsem ostalim forumovcem, da ste skupaj z uredništvom naredili LG takšnega, kakršen je.
Super ste, hvala!

[Oskar]

Z kolegom sva že začela popravljati napake na naši spletni strani , seveda zahvaljujoč LG !

[Jure Čokl]

Upam da mi moj potni list za na Štajersko še ni potekel ...

[Jure Čokl]

V teh dneh mineva 8 let od izida prve prenovljene številke Ljubljanskega gasilca. Vesel sem, da sem bil del te zgodbe in pozdravljam vse tiste, ki ste pomagali reviji biti tisto, kar je bila. Čas gre naprej, lepi spomini ostajajo ...