Pismo, poslano ministrici za obrambo dne 26. 8. 2009:
Spoštovana gospa ministrica.
Na podlagi obvestila na Vaši spletni strani (
http://www.mors.si/index.php?id=132), da se lahko posreduje predloge, mnenja ali pripombe na predloge predpisov, vam kot prostovoljna gasilka pošiljam svoje mnenje o Pravilih Gasilske službe (v nadaljevanju Pravila GS), predvsem v delu, ki se nanaša na prostovoljne gasilce. Pravila GS sicer niso objavljena na spletni strani Ministrstva za obrambo, temveč jih je Gasilska zveza Slovenije (v nadaljevanju GZS) objavila na svoji spletni strani (
http://www.gasilec.net/ul-priloge/PGS_s ... evanje.pdf). Pri tem iz drugega odstavka 1. točke I. poglavja Pravil GS izhaja, da jih sestavlja skupni del za prostovoljne in poklicne gasilce ter ločeni del za prostovoljne, ki ga izdela GZS.
Ločeni del Pravil GS za prostovoljne gasilce (v nadaljevanju Pravila GZS) je GZS že izdelala in prav tako objavila na svoji spletni strani (
http://www.gasilec.net/ul-priloge/PGS_osnutek.pdf), z namenom javne obravnave v mesecu avgustu (ko je splošno znano čas dopustov). Preambula Pravil GZS navaja, da naj bi jih v novembru 2009 sprejel Plenum GZS, po predhodnem soglasju ministrice za obrambo Republike Slovenije. Pravila GZS naj bi začela veljati v 8 dneh po sprejemu in objavi v reviji Gasilec (točka 11.3.). //Pri tem puščam ob strani tisti del določbe 11.3. točke Pravil GZS, ki razveljavlja v letu 1995 uveljavljena Pravila gasilske službe (v nadaljevanju Pravila95). Zakonska podlaga za njihovo izdajo je namreč prenehala veljati z uveljavitvijo 9. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 28/2000 – v nadaljevanju ZGas-A). Posledično so skladno z načeli pravne države (2. člen Ustave) prenehala veljati tudi Pravila95; prim. ustaljeno ustavnosodno presojo Ustavnega sodišča, npr. odločbo št. U-I-233/97 z dne 15. 7. 1999, Uradni list RS, št. 61/99, točko 13 obrazložitve, iz katere jasno izhaja, da občinski odlok ne more več veljati, ker je odpadla zakonska podlaga za njegovo izdajo. Če bi imel zakonodajalec namen, da se Pravila95 še nadalje uporabljajo, bi jih moral med prehodnimi in končnimi določbami ZGas-A opredeliti kot akt, ki se po prenehanju svoje veljavnosti uporablja do uveljavitve novih podzakonskih predpisov.//
Obveznost izdaje Pravil GS temelji na zakonu. Določa jo peti odstavek 8. člena Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05, uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZGas), ki za izdajo Pravil GS pooblašča ministra, pristojnega za varstvo pred požarom, s tem, da se Pravila GS izdajo po predhodnem mnenju GZS in Združenja slovenskih poklicnih gasilcev. Navedena določba ZGas prav tako določno opredeljuje vsebino Pravil GS.
Zakonske določbe pri tem ni mogoče razlagati na način, ki se kaže iz v Pravilih GS predstavljenega normodajnega postopka tj., da naj bi pristojna ministrica izdala zgolj "splošni del" Pravil GS, k "posebnemu delu" Pravil GZS pa naj bi podala le soglasje. Omejitev pristojnosti ministra na podajo soglasja k Pravilom GZS, ki jo je uveljavil prvi odstavek 34. člena ZGas, je namreč novela ZGas razveljavila (gl. 9. člen ZGas-A). Zasledovani cilj ZGas-A (ki je uzakonil pristojnost ministra za izdajo Pravil GS; 2. člen novele) je bila tudi uveljavitev enotnih pravil tako za prostovoljne kot poklicne gasilce. Ta cilj je izrecno poudarjen v obrazložitvi predlaganih sprememb in dopolnitev, ki so sestavni del predloga zakonske novele v zakonodajnem postopku (v obrazložitev predlaganega 2. člena je bilo navedeno, gl. EPA 1022-II: "Pravila gasilske službe bo v bodoče predpisoval minister, pristojen za gasilstvo, po predhodnem mnenju Gasilske zveze Slovenije in združenja poklicnih gasilcev (2. člen) kar pomeni, da bodo veljala za prostovoljne in za poklicne gasilce.").
Pristojnost za izdajo predpisa je nadalje bistvena tudi z vidika obveznosti za objavo predpisa, saj se morajo državni predpisi objaviti v državnem uradnem listu (drugi odstavek 154. člena Ustave), kar je skladno s prvim odstavkom 154. člena Ustave tudi pogoj za njihovo veljavnost (kar velja npr. tudi za izobraževalne programe, tako za prostovoljne kot poklicne gasilce, ki jih pristojni minister predpiše na podlagi pooblastila iz 31. člena ZGas). Predpis, ki ni bil objavljen v Uradnem listu namreč, kot je razvidno iz ustaljene ustavnosodne presoje Ustavnega sodišča, ni začel veljati in se ne sme uporabljati (gl. npr. odločbo št. U-I-283/96 z dne 29. 10. 1997, Uradni list RS, št. 70/97).
Z vidika ustavnih načel sta za podzakonske predpise nadalje bistveni načeli usklajenosti pravnih aktov (153. člen Ustave), po katerem morajo biti podzakonski predpisi in drugi akti v skladu z zakoni in Ustavo, ter legalitetno načelo (drugi odstavek 120. člena Ustave), po katerem opravljajo upravni organi svoje delo samostojno v okviru in na podlagi Ustave in zakonov. Navedeni načeli sta kot temeljni ustavni načeli v tesni povezanosti z načelom demokratičnosti in pravne države. Spoštovanje teh načel pomeni, da se nižji pravni akt giblje v mejah, ki mu jih vsebinsko zarisuje višji pravni akt in sme zakonsko normo dopolnjevati le do te mere, da z dopolnjevanjem ne uvaja originarnih nalog države in da z zakonom urejenih pravic in obveznosti ne zožuje (prim. odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-229/03 z dne 9. 2. 2006, Uradni list RS, št. 21/06). Vsebinska razmejitev hkrati opredeljuje predmet podrobnejšega urejanja posameznega predpisa (prim. npr. Pravilnik o gasilskih uniformah, oznakah, činih, opremi ter izkaznicah, Uradni list RS, št. 95/07, s katerim se določa vrsta in oblika gasilskih uniform, ureja nošenje uniform, določa oznake in čine gasilcev, osebno in skupinsko zaščitno opremo ter obliko in vsebino gasilskih izkaznic. Tovrstne vsebine zato niso predmet urejanja s Pravili GS, kar tudi jasno izhaja iz petega odstavka 8. člena ZGas. Kljub temu so te vsebine vključene v Pravila GSZ in sicer v poglavja 7, 8, 9.).
Poleg navedenih vprašanj, ki se odpirajo še pred podrobnejšo obravnavo predlagane vsebine Pravil GS, pa se odpira tudi vprašanje o ustreznosti predloga z zakonodajno-tehničnega vidika, zlasti z vidika jasnosti predpisa glede na njegovo strukturno razdelitev na točke (brez členov). Struktura Pravil GS namreč odstopa od ustaljene nomotehnike (prim. nomotehnične smernice Službe Vlade RS za zakonodajo, 2008).
Zaradi vseh navedenih vprašanj menim, da je tudi ustvarjalnost obravnave predlaganih vsebinskih rešitev Pravil GS oziroma Pravil GZS vprašljiva.
Na podlagi obvestila na Vaši spletni strani glede javne objave pripomb izrecno opozarjam, da objave svojih pripomb ne želim.
Lep pozdrav.
Lenča
oziroma ker gostujem pri uporabniku Marjan
Marjan in njegova pravna pomoč
. Pa to niti ni toliko bistveno, da UO zelo redko deluje v korist operativnega gasilca, bistveno je, da deluje v korist kapitala, ki obvladuje prostovoljno gasilerijo. Seznam tovrstnega delovanja je dokaj prikrit vendar je 100 % obvladovan oziroma pod nadzorom. Saj poznaš zadeve...po nadzorovani tipizaciji, menjavi činov, oblek, vedno novih dosežkov v opremljanju, intenziviranje "dirkanja" (najbolj intenzivna raba in obraba)...itd. Vse to si lahko privoščimo, ker je delovanje prostovoljne gasilerije izven dosega zakonov, ki pomenijo neko pravno ureditev (velikokrat dokazano in preizkušeno)...in ker neka "komanda" mora obstojati, jo je pač prevzela mafija - v vsem njenem blišču in bedi. Za mafijo je pa itak znano, da najprej uzurpira sindikate...in tudi se ve - zakaj. Eto, tudi zaradi slednje (potencialne) možnosti se mi sindikat "upira". No, sicer pa dokler je UO sindikata ni treba - s tem se strinja tudi mafija 
