Prvi na vasi - zadnji v mestu ?

[Oskar]

Ko berem prispevek o gasilstvu v Murski Soboti (zandja številka Gasilca), se mi nehote vsiljuje vprašanje: Kam to vodi, ali je smiselno financirat toliko enot itd...
Osrednja enota 5 kategorije GD Murska Sobota izvede namreč kar 98% vseh intervencij na leto. Ostale enote v MO Murska Sobota, ki jih je kar 12 pa le 2%. Iz tega lahko sklepamo, da določene enote že dolgo niso videle požara.
Zakaj je tako ? Ali je mogoče slabo narejen plan aktiviranja enot ? Ne vem.
Morda ve kdo in bo to napisal.

[Oskar]

Pa še to sem našel in ne vem kaj pomeni:
DRUŠTVO VAŠKE SAMOPOMOČI OB POŽARU KRIŽEVCI
Križevci 139
9206 Križevci v Prekmurju

DRUŠTVO POŽARNE SAMOPOMOČI VASI KRAŠČI Z OKOLICO
Krašči 7
9261 Cankova

[darko]

Oskar procenti so zelo varljivi. Tudi 2% je lahko mnogo. Saj poznaš plansko gospodarstvo in vic o njem!
Darko

[SUXic]

Pa še to sem našel in ne vem kaj pomeni:
DRUŠTVO VAŠKE SAMOPOMOČI OB POŽARU KRIŽEVCI
Križevci 139
9206 Križevci v Prekmurju

DRUŠTVO POŽARNE SAMOPOMOČI VASI KRAŠČI Z OKOLICO
Krašči 7
9261 Cankova

Oskar lahko da se motim, pa vseeno kolikor so mi razložili prijatelji iz Prekmurja pred časom; Šlo bi naj za sklad v katerega prispevajo krajani vasi in iz katerega nato pomagajo tistim, ki jih prizadane požar ali kakšna druga elementarna nesreča. Tako si pomagajo med seboj in lahko rečem samo

Poznam tudi konkreten primer, ko je zgorela hiša in so nato v letu dni postavili novo. Krajani so stopili skupaj, pomagali po svojih močeh (pomagat so odšli tudi naši člani), nekaj sredstev je prišlo s strani zavarovalnice, nekaj iz vaške samopomoči (baje več kot s strani zavarovalnice) in tako družina, kateri se je pred malo več kot letom dni porušil svet, že živi v svoji novi hiši.

Upam, da nisem preveč skrenil iz teme.

lp AleŠ

[janez]

Če gledamo gasilstvo v Sloveniji lahko ugotovimo, da imamo visok standard požarne in tehnične varnosti. Slovensko gasilstvo je dobro organizirano, dobro usposobljeno in opremljeno. Glede opremljenosti se bo vsul plaz kritik, ker nam manjka opreme na vseh koncih, ker nimamo denarja itd. Žal je rek: Usposobljenost operativne gasilske enote je obratno sorazmerna z njeno opremljenostjo (kruta resnica). Gledano ozko, povsem lokalno – potem to drži. Gledano v celoti je v Sloveniji gasilstvo »bogato«. Lahko se primerjamo z vsako članico v EU.

Posamezne pokrajine imajo svoje posebnosti, pogojene z zgodovinskimi dogodki.

Kras je kronično podhranjen. Kje je vzrok? Kako praktično se je izgovoriti na italijansko zasedbo območja od konca prve in do konca druge svetovne vojne. Italijani pač ne poznajo prostovoljnega gasilstva. Fašizem je celo zatiral prostovoljno gasilstvo, saj je bilo nacionalno preveč slovensko. Rapalska pogodba je bila sklenjena 1920, in Italija je zasedala skoraj ¼ slovenskega ozemlja ( mejna črta Peč–Triglav–Porezen–Blegoš–Planina–Snežnik–Kastav–morje) in tako je bilo do leta 1945 (25 let). Vendar od ponovne priključitve tega dela matični domovini je preteklo že 63 let. Ali se smemo še izgovarjati na 25 let zasedbe.

Prekmurje je v svoji zgodovini doživljalo povsem drugačno usodo. V Avstroogrski državi je bilo pod Ogrsko nadvlado in je po »nagodbi« (1867) ostalo v mejah Ogrske, ki je vse bolj postajala madžarska nacionalna država. Prav v letih 1850 -1900 je v Evropi (zlasti v nemško govorečem delu)gasilstvo dobivalo današnjo obliko. Prekmurje, kot izrazito agrarna pokrajina – žitarica – je bilo zlasti v času žetve in mlačve požarno zelo ogroženo; hiše krite s slamo, požarna ogroženost ogromna. In oblast je rešila problem: Vsaka vas mora imeti gasilsko enoto. Tako je v Prekmurju bila gostota gasilskih društev velika in tako je ostalo.

Industrializacija je korenito spremenila tudi požarno varstvo. Logično je, da obrtnik; združen v cehovski organizaciji; ni bil pripravljen gasiti tovarne, ki ga je eksistenčno ogrožala. Družba je začutila nujo po reorganizaciji gasilstva. Cehovske obveznosti ob požaru so prenesli na novoustanovljena gasilska društva.

S popuščanjem Metternichovega in Bachovega absolutizma so bila prav gasilska društva tista možnost, kjer so se lahko ljudje zbirali in se udejstvovali po svojih težnjah. Igralske družine, godbe, pevski zbori v gasilskih društvih so logična posledica teh družbenih razmer. Tako imamo še danes v mnogih gasilskih društvih zraven osnovne (gasilske dejavnosti) še celo vrsto skupin, ki s »čistim« gasilstvom nimajo nič skupnega. Predvsem na Štajerskem so bila slovenska gasilska društva trdnjave slovenstva. Ali veste, da je bil sedež Zveze slovenskih gasilskih društev za Spodnjo Štajersko v Žalcu? Ne v Celju – tam so prevladovali Nemškutarji.

Če gledamo tako široko, nam postane marsikaj bolj jasno.

Kolikokrat je katero gasilsko društvo alarmirano, je stvar načrta alarmiranja. Drugo je obnašanje prebivalstva. Bolj kot je gosta poseljenost (večji kot so kraji), bolj so ljudje pasivni do skupnih potreb.

Nisem še slišal, da bo katero vaško gasilsko društvo gasilo kontejner za smeti. Tam to opravi gospodar, ki zlije vedro vode v kontejner in stvar je končana.

V mestu gre mimo kontejnerja iz katerega se kadi, sto sli več ljudi in niti ne pokličejo pomoči. Morda komentirajo ali se zgražajo nad dimom, več ne. Bo že kdo drug.

V članku, ki ga omenja Oskar ( GZ Murska Sobota:Zgledna organizacija z jasno vizijo – Gasilec št 2/2008 str. 32) je omenjeno da 98 požarov pogasi GD Murska Sobota samo. Nič ni povedano o številu, vrsti, obsegu. Težko je razpravljati ob tako skopih statističnih podatkih.

Zanimiv (in meni nerazumljiv) je podatek, da se je v šestih letih požarna ogroženost povečala za trikrat. Tega ne razumem. V tako kratkem času tako veliko povečanje požarne ogroženosti. Saj je požarna ogroženost posledica povečanja števila objektov, spremembe dejavnosti (nevarnejša dela in postopki), povečanje števila prebivalcev…

Sicer ves članek pove, poklicni gasilci v GD Murska Sobota so »glavna gasilska sila« Prekmurja, treba bo povečati števili plačanih gasilcev ….. to bo zahtevalo določena finančna sredstva…..

Zelo me moti pogosto slišani podton, kadar govorimo o veliki gostoti gasilskih društev v Prekmurju. Bodimo veseli da so! Dajmo jim veljavo, ki jo zaslužijo. Zelo lahko je nekaj porušiti, marsikdaj ne nemogoče napako poraviti.

LP

Janez

[Đuro]

Janez, za toti post pa kapo dol!Bravo.

Ja, nemškutarstvo in štajerska, zanimiva zadeva, pri nas se je prvič v slovenščini zapisalo leta 1921. Hitro ali pozno, kakor za koga. Povelja pa mislim da so vseskozi slovenska (ni zapisa), je pa zapis v Marburger Zaitung (vnda nisn prav napisal) iz leta 1877 (mislim da - morem preverit), ko je mariborska požarna bramba "prihitela" na pomoč v Hoče, pa jih je takrat naš poveljnik zavrnil z besedami, da jim ne bi bilo treba priti, ker bi hočani že sami pogasili (danes smo jih veseli)- slovenska beseda in žalitev, verjetno več ne rabim napisat. Je pa še ena stvar zanimiva, društvo v Hočah takrat še sploh (uradno) ni obstajalo! Tako kot je janez zapisal, na štajerskem so bila gasilska društva nosilci slovenstva!

[Drago]

Janez, Prekmurje se je priključilo kraljevini SHS šele leta 1919 (do tedaj so bili v sklopu Ogrske - pozneje Madžarske) in je do takrat imelo zelo malo PGD-jev. Kar se pa tiče GD Murska Sobota pa je zgodba za sebe in bi jo bilo zanimivo podrobneje analizirati, tako kot tudi zgodovino gasilstva v teh krajih.

lp DC

[Tomkat]

Ali veste, da je bil sedež Zveze slovenskih gasilskih društev za Spodnjo Štajersko v Žalcu? Ne v Celju – tam so prevladovali Nemškutarji.

Vemo (no, nekateri lokalci že). Območje pa se je uradno imenovalo: Gasilska župa Žalska.
Imamo v arhivih kar nekaj dokumentov, ki nosijo pečat s tem nazivom.

[Oskar]

Zelo me moti pogosto slišani podton, kadar govorimo o veliki gostoti gasilskih društev v Prekmurju. Bodimo veseli da so! Dajmo jim veljavo, ki jo zaslužijo. Zelo lahko je nekaj porušiti, marsikdaj ne nemogoče napako poraviti.

LP

Janez

Točno to sem želel z odpiranjem te teme, dajmo veljavo tem enotam. Kako ? Preprosto, pokličimo jih na intervencijo tudi kadar izvozi osrednja enota. S tem bomo "vežbali" njihov odzivni čas, njihovo pravilno opremljenost itd..
Seveda je tu potrebna neka racionalnost, saj za kup smeti ali star zapuščen avto na neki gmajni ne bomo aktivirali dve ali tri enota, ampak da se razbrati tudi iz prve prijave, če je aktiviranje lokalne enote smiselno. Izgovarjanje na plan alarmiranja pa je itak nesmiselno, saj ga podpiše in sodeluje pri nastajanju tudi gasilec - občinski poveljnik. Plan aktiviranja enot ni zabetonirana stvar in je živa.
Vedite, da ne pišem na pamet, saj smo v naši regiji naredili na tem področju veliko, čeprav nam še veliko majnaka.
Če bom malo zloben , na ljubljanskem so PGD - ji skupaj s GBL, pričeli gasiti manjše in srednje požare šele pred nekaj leti.

[Fireman]

Če bom malo zloben , na ljubljanskem so PGD - ji skupaj s GBL, pričeli gasiti manjše in srednje požare šele pred nekaj leti.

Oskar, tukaj se pa ne morem strinjati s tabo. Očitno premalo poznaš organizacijo JGS v MOL-u. Slabo poučeni bodo iz tvojih besed sklepali, da v Ljubljani pred spremembo dogovora o aktiviranju, sploh nismo hodili (vozili) na intervencije.
Sodelovanje obeh struktur je bilo že v preteklosti, le da je bilo, bolj ali manj, prepuščeno odločitvi vodje intervencije (praviloma iz GBL) ali bo aktiviral še kakšno enoto.

LP
Iztok Zajc

[Oskar]

Iztok, seveda poznam organiziranost gasilstva v LJ in oba veva za kaj tukaj gre.
Sistem kot ga imate zdaj ste uvedli nekje pred štirimi leti. Bom pogledal v LG, tam piše. Vem da si pri tem prav ti veliko pripomogel. Jaz pišem za leta nazaj in vem, da PGD jev pred tem ni bilo na manjših in srednjih požarih, oziroma vse je bilo bolj prepuščeno vodji intervencije.
Torej nisem napisal nič napak. Seveda se mi takoj vsiljuje primerjava z MB, kjer smo sistem dežurstva PGD - jev uvedli že pred 30 leti ali več.
Tisti sistem ni več v veljavi je pa skozi dolga leta veljave doprinesel k dobrem sodelovanju. V LJ- Zajc, v MB- Žohar !!
Imam pa občutek , da se tega dejstva nekako branite v Ljubljani, predvsem mlajša generacija. Jaz ne morem pomagat če so takšna zgodovinska dejstva, ki pa so se v sedanjosti krepko spremenila. Ko sem bil 6 mesecev na vaši GBL (šola) smo z lomilko reševali voznico na Vojkovi cesti, medtem ko so naši v MB imeli že dalj časa hidravlično orodje v tehničnem vozilu.

Se oproščam , ker sem skrenil iz teme o gasilcih v Murski, ampak bil sem izzvan.

[tadejS]

No pa lepo povrsti (vsaj po moje):
1. Da je osrednja enota v občini, ki ima tudi poklicno jedro obveščena o vsem dogajanju na področju občine (področja pokrivanja) ni nič narobe.
2. Da izvozi na veliko večino intervencij skupaj z lokalno pristojno enoto ni tudi nič čudnega.
3. Da izvozi osrednja enota na vsako intervencijo v občini brez lokalno pristojne enote, pa se je za zamisliti , sploh če lokalno pristojna enota ni niti obveščena.

Kdaj, koga, itd. alarmira pristojni ReCO, je oz. naj bi bilo navedeno v načrtu alamiranja, za katerega se v kdo ga je pripravil, uskladil in potrdil. Saj bi se dandanes operativcem na ReCO-jih zmešalo od naše folšije.

Pa še podkrepitve:

ad1. požar zabojnika za smeti (v veliki večini primerov nezahtevna intervencija) nekje na podeželju, lahko zaradi specifika naselja hitro prerase v kaj večjega in takrat je ja samoumevno, da bi se morala najhitreje (v moštvu in tehniki) odzvati enota s poklicnim jedrom.

ad2. če se osrednja enota (najvišje kategorije v lokalni skupnosti) udeleži tudi enostavnejše intervencije se lahko potem skupaj opravi boljšo analizo intervencije - dandanašji bi temu lahko rekli tudi prnos znanja. S tem se tudi nižje kategorizirane enote razbremeni tudi stroškov, kateri nastanejo pri gašenju.

ad3. če osrednja enota vedno posreduje sama in pri tem zanemarja nižje kategorizirane enote, potem verjetno še ni imela intervencije, kjer pride do pomena množičnost. Po moje taka enota tudi pri sebi ni razčistila z možnostjo posredovanja na istočasnih dogodkih. Očitno je v takih enotah tudi preveč denarja in ga je potrebno porabiti. Da to posledično krha odnose v vsaki organizaciji pa že ptiči žvrgolijo.


Pa nimam nič proti nikomer, mislim pa, da na taka vprašanja v naši deželi še nimamo jasnih odgovorov. Na koncu zopet obvelja zlato pravilo, da je biti nekje na sredini v mestu ali na vasi najboljše.

[Drago]

V izogib brisanje debat, ki so izven teme

lp DC

[Dojc]

Vedite, da ne pišem na pamet, saj smo v naši regiji naredili na tem področju veliko, čeprav nam še veliko majnaka.
Če bom malo zloben , na ljubljanskem so PGD - ji skupaj s GBL, pričeli gasiti manjše in srednje požare šele pred nekaj leti.

Torej nisem napisal nič napak. Seveda se mi takoj vsiljuje primerjava z MB, kjer smo sistem dežurstva PGD - jev uvedli že pred 30 leti ali več.
Tisti sistem ni več v veljavi je pa skozi dolga leta veljave doprinesel k dobrem sodelovanju. V LJ- Zajc, v MB- Žohar !!

Moram priznati, da me je že kar nekaj časa mučilo, da bi se oglasil na to temo in na tisto drugo temo z enakim naslovom. Piko na i so mi dali požari v Mb, na katerih bi morali upravičeno sodelovati tudi prostovoljci. Oskar moram ti povedati, da si kar pogumen, ko pišeš o sistemu alarmiranja v MO Mb in se poskušaš primerjati z gasilci v MO LJ. Sistem sodelovanja "poklicnih" in "prostovoljcev" je v mariborski občini res deloval. To so bili lepi časi za oboje. Zdaj pa se tudi ne poznamo več. Dobrega sodelovanja že nekaj časa ni več. Problem je v alarmiranju. Plan alarmiranja si vsak po svoje razlaga in vsem se dopušča, da pač delajo kot hočejo. Pol vodnikov na zavodu dela tako, druga polovica pa drugače. "Stara" garnitura še živi s prostovoljstvom, za "mlado" pa smo prostovoljci tretje razredni gasilci, ki pač nismo sposobni sodelovati na intervencija. Čeprav nas ti isti ljudje učijo o gasilstvu na predavanjih v okviru GZ Mb. Sledi samoaktiviranje PGD-jev, ki pa tudi ni ravno po načrtu alarmiranja. V glavnem anarhija.
In zakaj prostovoljci težimo k temu, da sodelujemo na intervencijah? Kot prvo smo še vedno gasilci, ki se izobražujejo in smo predani svojemu prostovoljnemu delu. Drugo je seveda denar. Še vedno za nas največ denarja namenijo občani ob novoletnih in drugih nabiralnih akcijah. Kako, dragi, prostovoljci vas bodo gledali, ko se boste oglasili pri njih za prispevek, ni vas pa bilo, ko jim je zgorela kuhinja. Vseeno jim bo za tovarno, ki ste jo gasili. Vi pa boste delali samo še to. Seveda, če vam bo uspelo zbrati 40 % za novo vozilo.
Prepričan sem, da poklicni gasilci ne bi imeli nič več ali manj kot imajo sedaj, če bi jim na intervencijah pomagali PGD-ji. Čeprav denarja ni nikoli dovolj, se očitno pri plačah poklicnih gasilcev v MB ne more zatikat (primerjava z ostalimi poklicnimi enotami v Slo).
Oprema? Žalosti me, da si edino v MB poklicni gasilci ne zaslužite le najboljše.
In med tem, ko se med prostovoljci in poklicnimi bije neka tiha vojna, se gasilci gremo še politiko. Čeprav smo finančno nekaj malega res pridobili, me žalosti, da gasilski politiki še vedno niso dopovedali županu, da je on odgovoren za zaščito in reševanje v svoji občini. Ker če bi, bi poklicni "lojtro" imeli že danes ne pa mogoče drugo leto. In prostovoljci se ne bi vozili na intervencije s 30 let starimi vozili. Imam občutek, da gasilska politika bolj dela za župana kot za nas. In nastali so tabori. Vsak svoj štrik vleče.
Drago vodstvo na vseh nivojih, vsedite še že enkrat, prosim, za mizo in spravite gasiltvo v MB na nivo kot je bil včasih. Kajti mariborski gasilci svoje pripadnosti počasi ne bomo več upali kazati navzven. Zavedajte se, da je vse prevečkrat dela dovolj za vse in da smo v prvi vrsti odgovorni občanom. Vzemite si vzgled - za začetek v LJ.

[Oskar]

Moram se strinjati z veliko napisanega Dojc, žal pa o neki vojni in tretjerazrednimi gasilci ne drži. Tu malo pretiravaš. Sam sem veliko naredil za dobre odnose med obojimi s tem se verjetno strinjaš.
Jaz se sedaj umikam iz poklicnega gasilstva in želim , da se stvari, ki niso dobre izboljšajo. To je verjetno v interesu vseh.
Imamo poveljstvo JGS in ti ljudje so pravi naslov za težave , ki jih navajaš.