Lepo se pomenkujete, vendar že iz te debate je razvidno, da vlada ne bo nikoli ustanovila kaksne polpoklicne enote za kras, saj vas je že na tem forumu veliko ki bi to delali zastonj. Verjetno bi vzeli tudi dopust samo da bi šli gasit. Razmere na krasu kar dobro poznam, sa gremo Notranjci večkrat na pomoč na Kras. Oziroma vedno kadar intervencija zahteva vec kot 300 gasilcev.
Razmere na krasu so za gasilce velikokrat na meji človeške vzdržljivosti. V ta hudi sezoni nekega povelnjika PGD 14 dni ni bilo domov, spal pa je kar v gasilskem domu pa se to 3 do 4 ura na dan. Že pred časom, ga je župan vzel v službo na komunalo, saj ga noben drug delodajalec nebi trpel. Pri njih sem bil letos en dan kot pomoč iz notranjosti. Tri intervencije v enem dnevu.
Gasilci pa moramo od države zahtevati vsaj primerno opremo. Namreč gasilci ki prihajamo gasit iz notranjosti na kras, imamo za tako posredovanje neprimerno opremo. Prigajamo v debelih zaščitnih oblekah, za gasenje objektov. Neprimerno obutvijo... Če vas pokličejo na kras vzemite lahek bombažni kombinezon, terenske čevlje, čelado(prihaja do eksplozij zadev iz raznih vojn), pas na katerem je obvezno čutara z vodo(mi smo jih dobili od vojske), v svojem vozilu pa je dobro, da imate se kaj spodnjega perila.Nahrbtniki ne pridejo v postev, razen za tuste, ki se ukvarjajo z logistiko. Pozimi pride prav kaksna topla obleka. (burja).
Od opreme je najučinkovitejša kombinacija izpihovalnika in naprtnjače, včasih pa še požarne metle, narejene iz odsluženih gasilskih cevi. Klasična požarna metla je primerna samo za travnate ravne površine, na kamnitem terenu pa je neučinkovita.
Na enem od požarov na krasu sem opazil morostarje (gasilce LJ barja), ki so kot palčki iz Sneguljčiče korakali z krampi in lopatami. To je učinkovito samo na Barju (šota) ne pa tudi na Krasu.
NP!
Skavt
KRAS 2004
Pravila foruma
V tem forumu veljajo splošna pravila foruma, ki jih dobite tukaj
Objave gostov bodo dodane po odobritvi moderatorja.
V tem forumu veljajo splošna pravila foruma, ki jih dobite tukaj
Objave gostov bodo dodane po odobritvi moderatorja.
Vidim, da sem dal dobro kost za grizenje. Pa veste, kje je problem vsega. Problem je v tem, da se mi obremenjujemo s to stvarjo ( kot, da bi bili mi lastniki zemljišč ) in ne država. Zato sem napisal ta sestavek, ki naj bi bil eden od osnutkov, kako bi se zadeve morale urediti ( predvsem na Krasu ). S papirjem je treba iti na RUZR ali na obrambno ministrstvo in kdaj tudi kakšno stvar zahtevati ( ne pa vedno jamrati, kako namo je hudo ). Ali sploh veste koliko raznih tičev je zaposleno na RUZR in njegovi izpostavah. Stroški te enote, bi bili zanemarljivi proti tem. Pa še druga stvar je, katero smo premlevali pred časom. Kako je mogoče, da država lahko plačuje rezeviste ( in to vsak mesec ), ne more pa določen količine gasilcev. Ja dragi soborci, preveč smo samomazohisti, pol pa jamramo.
Jaz sem pričakovl bolj oster odgovor kraških gasilcev ( osebno, če bi nonstop moral ves čas gasiti zaradi malomarnosti ljudi, bi že "popizdil", sploh če ne bi imel opreme; pa še službe, družine in utrujenost je tukaj ).
Treba je enkrat red naredit - bolj prva, kot pa zadnja zamera ( medijem, bi lahko povedali, kdo stvar zavira ).
Seveda je pa treba imeti alternative- vendar le na papirju ( mogoče študijo ). Brez tega ne bo nič!!!
Janez Koncilija - na forumu si že verjetno spoznal člane teh enot in mislim, da mobilizacijski čas ne bi bil 12 ur, ampak le nekaj ur ( sam tapravi - ljudje, ki so za stvar ( ne tako, ko pri CZ, kjer so ljudje skoraj prisiljeni )). Pošteno pa je, da ti ljudje dobijo nadomestilo za delo.
Nesmisel pa je pošiljanje vseh enot po čez ( javna gasilska služba v lokalni skupnosti ), sploh pa ne vodilnih enot v občinah. Potem so še druga vprašanja, kot so zavarovanje takih enot in tehnike, ki še ni rešena.
Toliko, mogoče bo pa daj iz te ideje kaj - lahko samo delček.
( En kmet je rekel, ko mu je krava crknila - škoda ker je crknila, ker sem imel še toliko idej ( jo je futral z žaganjem in ji je dal na oči očala z zelenimi stekli )).
Jaz sem pričakovl bolj oster odgovor kraških gasilcev ( osebno, če bi nonstop moral ves čas gasiti zaradi malomarnosti ljudi, bi že "popizdil", sploh če ne bi imel opreme; pa še službe, družine in utrujenost je tukaj ).
Treba je enkrat red naredit - bolj prva, kot pa zadnja zamera ( medijem, bi lahko povedali, kdo stvar zavira ).
Seveda je pa treba imeti alternative- vendar le na papirju ( mogoče študijo ). Brez tega ne bo nič!!!
Janez Koncilija - na forumu si že verjetno spoznal člane teh enot in mislim, da mobilizacijski čas ne bi bil 12 ur, ampak le nekaj ur ( sam tapravi - ljudje, ki so za stvar ( ne tako, ko pri CZ, kjer so ljudje skoraj prisiljeni )). Pošteno pa je, da ti ljudje dobijo nadomestilo za delo.
Nesmisel pa je pošiljanje vseh enot po čez ( javna gasilska služba v lokalni skupnosti ), sploh pa ne vodilnih enot v občinah. Potem so še druga vprašanja, kot so zavarovanje takih enot in tehnike, ki še ni rešena.
Toliko, mogoče bo pa daj iz te ideje kaj - lahko samo delček.
( En kmet je rekel, ko mu je krava crknila - škoda ker je crknila, ker sem imel še toliko idej ( jo je futral z žaganjem in ji je dal na oči očala z zelenimi stekli )).
-
Andrej Z.
V članku je napisan vsa resnica gašenja na Krasu. Dodal bi le, da so za potrebe gašenja gozdni požarov potrebna terenska vozila z visokotlačnimi črpalkami in prav tako prirejeni kamioni za vožnjo po brez potjih, vlakah, protipožarnih presekah. Na požar pri Brestovici na Krasu je prišla sama lepota gasilskih vozil iz notranjosti Slovenije, ki pa so bili uporabni le na urejenih in asfaltiranih prometnicah. Saj je verjetno vsakemu od nas hudo če bi vozilo vredno cca. 40 miljonov tolarjev poškodoval na ozkih prometnica in na brezpotju (šikara). V ta namen bi morala SV vozila ki so odpisana podariti gasilcem, da se preuredijo za gašenje požarov v naravi.
Iz svojih izkušenj gašenj požarov na Krasu in Istri, vem da so ta vozila (TAM-110, TAM-130) zelo trpežna in uporabna. Verjetno pa bi se v SV našlo tudi že kakšno novejše vozilo, ki bi ga odstopili gasilcem (mercedes, unimog).
Omenil bi pa še problem dela gasilcev z motornimi žagami. Ker sem po poklicu gozdar, sem na intervencijah zasledili da gasilci ne znajo pravilno in predvsem varno delati z motornami žagami, se neustrezno opremljeni za delo z motorno žago (zaščitne hlače), pa tudi motorne žage niso vzdrževane kot bi morale biti (narobe obrnjena veriga). Na tem mestu bi pohvalili gasilce iz notranjosti Slovenije, saj so ti predvsem zaradi tradicije in izkušenj z delom v svojih gozdovih, precej bolje pripravljeni za delo z motorno žago. Te tradicije na Krasu in Istri ni.
Ker je potrebno probleme reševati in ne samo naštevati, sem tudi sam že storil en korak v tej smeri.
Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo iz Postojne organizira vsakoletne tečaje za lastnike gozdov in imetnike motornih žag. Bolj enostavni tečaji (Vzdrževanje motorne žage) so brezplačni, na zahtevnejših tečajih (Varno delo z motorno žago-dvodnevni tečaj) morajo udeleženci vplačati kotizacijo. Tako bom tudi sam izpeljal tečaj Vzdrževanje motorne žage v Kostanjevici na Krasu v mesecu decembru, pogovarjamo pa se tudi že v Dornberku za nasledjne leto. Več takih tečajev kjer so bili med udeleženci tudi gasilci smo v prejšnih izpeljali v slovenski Istri (Gradin, Materija).
Iz svojih izkušenj gašenj požarov na Krasu in Istri, vem da so ta vozila (TAM-110, TAM-130) zelo trpežna in uporabna. Verjetno pa bi se v SV našlo tudi že kakšno novejše vozilo, ki bi ga odstopili gasilcem (mercedes, unimog).
Omenil bi pa še problem dela gasilcev z motornimi žagami. Ker sem po poklicu gozdar, sem na intervencijah zasledili da gasilci ne znajo pravilno in predvsem varno delati z motornami žagami, se neustrezno opremljeni za delo z motorno žago (zaščitne hlače), pa tudi motorne žage niso vzdrževane kot bi morale biti (narobe obrnjena veriga). Na tem mestu bi pohvalili gasilce iz notranjosti Slovenije, saj so ti predvsem zaradi tradicije in izkušenj z delom v svojih gozdovih, precej bolje pripravljeni za delo z motorno žago. Te tradicije na Krasu in Istri ni.
Ker je potrebno probleme reševati in ne samo naštevati, sem tudi sam že storil en korak v tej smeri.
Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo iz Postojne organizira vsakoletne tečaje za lastnike gozdov in imetnike motornih žag. Bolj enostavni tečaji (Vzdrževanje motorne žage) so brezplačni, na zahtevnejših tečajih (Varno delo z motorno žago-dvodnevni tečaj) morajo udeleženci vplačati kotizacijo. Tako bom tudi sam izpeljal tečaj Vzdrževanje motorne žage v Kostanjevici na Krasu v mesecu decembru, pogovarjamo pa se tudi že v Dornberku za nasledjne leto. Več takih tečajev kjer so bili med udeleženci tudi gasilci smo v prejšnih izpeljali v slovenski Istri (Gradin, Materija).
Se strinjam Andrej s tabo v obeh primerih.
Kar se tiče vozil SV, menim da bi bilo dobro da če že gasilci spadamo pod okrilje MORS-a bi lahko vsaj ponudili odkup teh vozil. Nekatera so še v prav dobrem stanju, ampak izgleda da imajo na MORS-u svojo politiko
.
Pri delu z motorno žago pa se sicer res osnov in teorije tečajniki naučijo (beri malo izvejo) na osnovnem in nadaljevalnem tečaju za gasilca. Ampak to po mojem mnenju še zdaleč ni dovolj, saj se to kar hitro lahko vidi po poročilih raznih intervencij. In potem smo vsi pametni kaj je bilo narobe. Vsekakor bi bilo priporočljivo imeti na ravni gasilskih zvez kakšno praktično usposabljanje.
Društva, v katerih pa imajo kakšnega gozdarja v svojih vrstah, je to pohvalno in ostali so jim lahko glede tega malo zavidljivi saj jim s svojim znanjem zelo koristi (le poslušati ga je treba včasih 
).
Lp,
Roman
Kar se tiče vozil SV, menim da bi bilo dobro da če že gasilci spadamo pod okrilje MORS-a bi lahko vsaj ponudili odkup teh vozil. Nekatera so še v prav dobrem stanju, ampak izgleda da imajo na MORS-u svojo politiko
.Pri delu z motorno žago pa se sicer res osnov in teorije tečajniki naučijo (beri malo izvejo) na osnovnem in nadaljevalnem tečaju za gasilca. Ampak to po mojem mnenju še zdaleč ni dovolj, saj se to kar hitro lahko vidi po poročilih raznih intervencij. In potem smo vsi pametni kaj je bilo narobe. Vsekakor bi bilo priporočljivo imeti na ravni gasilskih zvez kakšno praktično usposabljanje.
Društva, v katerih pa imajo kakšnega gozdarja v svojih vrstah, je to pohvalno in ostali so jim lahko glede tega malo zavidljivi
saj jim s svojim znanjem zelo koristi (le poslušati ga je treba včasih ).Lp,
Roman
-
Andrej Z.
Ja, poslušati je potrebno!
Povem vam mojo izkušnjo iz gašenja požara pri Kostanjevici na Krasu.
Gasilci iz naše GZ smo bili zadolženi od gasilca iz domačega društva zadolženi za posek trase ob cesti Vojščica - Kostanjevica, ker imam kar nekaj strokovnega znanja iz gozdarstva sem predlagal da se k temu ne pristopi. Predvsem zaradi dveh razlogov:
1. ker je bilo dreves preveč tako, da jih tudi ekipa profesionalnih sekačev ne podre in odstrani do noči (kar se je pozneje res zgodilo),
2. ko so se podirala posamezna drevesa, je bilo okrog polno ljudi (gasilcev, domačinov) in s tem velika možnost nezgode.
Naša GZ te naloge ni izvedla, tako da smo bili premaknjeni na drugo lokacijo. Ko sem čez nekaj dni obhodil požarišče sem ob omenjeni cesti videl da trasa ni bila posekana do konca, tako da ne bi predstavljala oviro za širjenje požara. K sreči se požar ni širil v tej smeri
Predlagam da bi moral na večjih požarih v naravnem okolju vedno prisoten gozdar. Gozdarji zelo dobro poznajmo teren, prometnice, dobro smo opremljeni s kartami. Ob takih primerih pa bi tudi svetovali kateri deli gozda imajo prednost pri gašenju. Razmisliti bo potrebno tudi o ekipah sekačev (profesinalcev), ki bodo v takih primerih izvedli posek protipožarnih pasov.
Povem vam mojo izkušnjo iz gašenja požara pri Kostanjevici na Krasu.
Gasilci iz naše GZ smo bili zadolženi od gasilca iz domačega društva zadolženi za posek trase ob cesti Vojščica - Kostanjevica, ker imam kar nekaj strokovnega znanja iz gozdarstva sem predlagal da se k temu ne pristopi. Predvsem zaradi dveh razlogov:
1. ker je bilo dreves preveč tako, da jih tudi ekipa profesionalnih sekačev ne podre in odstrani do noči (kar se je pozneje res zgodilo),
2. ko so se podirala posamezna drevesa, je bilo okrog polno ljudi (gasilcev, domačinov) in s tem velika možnost nezgode.
Naša GZ te naloge ni izvedla, tako da smo bili premaknjeni na drugo lokacijo. Ko sem čez nekaj dni obhodil požarišče sem ob omenjeni cesti videl da trasa ni bila posekana do konca, tako da ne bi predstavljala oviro za širjenje požara. K sreči se požar ni širil v tej smeri
Predlagam da bi moral na večjih požarih v naravnem okolju vedno prisoten gozdar. Gozdarji zelo dobro poznajmo teren, prometnice, dobro smo opremljeni s kartami. Ob takih primerih pa bi tudi svetovali kateri deli gozda imajo prednost pri gašenju. Razmisliti bo potrebno tudi o ekipah sekačev (profesinalcev), ki bodo v takih primerih izvedli posek protipožarnih pasov.
-
Deko
-
Mitja Gregorič
- Naj forumovec 2003
- Prispevkov: 4959
- Pridružen: 23. September 2002, 10:37
- Kraj: Volčja Draga
- Kontakt:
Strijam se z Romanom in to že nekaj časa trobimo naokrog da bi SV lahko kakšno vozilo odstopila za primerno "vrednost" gasilcem raje kot jim stojijo po skladiščih.
p.s.
Mi smo si pred leti udarniško uredili starega unimoga žlahtni letnik 1965 za gozdne požare-prej smo "gulili " legendarnega ruskega terenca VAZ-a z katorno in z 400l vode.Oprema Unimoga VT čtpalka 1500l vode + dodatki-penilo/retardanti , caa..300m VT cevi,10 naprtnjač in 3 razpihovalnike,motorna žaga,sekre,ostalo orodje,... viewtopic.php?p=8693#8693
p.s.
Mi smo si pred leti udarniško uredili starega unimoga žlahtni letnik 1965 za gozdne požare-prej smo "gulili " legendarnega ruskega terenca VAZ-a z katorno in z 400l vode.Oprema Unimoga VT čtpalka 1500l vode + dodatki-penilo/retardanti , caa..300m VT cevi,10 naprtnjač in 3 razpihovalnike,motorna žaga,sekre,ostalo orodje,... viewtopic.php?p=8693#8693
-
Mitja Gregorič
- Naj forumovec 2003
- Prispevkov: 4959
- Pridružen: 23. September 2002, 10:37
- Kraj: Volčja Draga
- Kontakt:
Vsi vemo, da spadamo pod resor MORS-a, zato ne vem, zakaj naj bi odkupovali stara vozila od vojske, če smo v istem "dreku". V primeru, da bi dobili njihova vozila, ki že dalj časa stojijo, bi po vsej verjetnosti imeli zadosti velike stroške za njihovo usposobitev( predelava, potrebna mehanična popravila itd). Mislim pa, da tudi sama vojska naredi nekaj požarov letno in jim prav mi odnašamo riti konec koncev. Verjetno se bo našel kdo in napisal, da nam pomagajo z helikopterjem, to je že res, ampak države, kjer gasilsko politiko vodijo gasilci in ne "vrli slovenski možje na položajih" imajo svoje helikopterje. 
CZRS ima v svojih skladiščih ogromno opreme, ki se pridno stara in trohni, mi pa izvajamo intervencije v kratkih hlačah z zastarelo opremo. Ne pričakujte, da bo kaj boljše, saj je več kot očitno, da na UZR postavljajo na prvo mesto CZ in ne nas, pa čeprav nimajo niti toliko vaj letno, kot pgd ?, z najmanj intervencij.
CZRS ima v svojih skladiščih ogromno opreme, ki se pridno stara in trohni, mi pa izvajamo intervencije v kratkih hlačah z zastarelo opremo. Ne pričakujte, da bo kaj boljše, saj je več kot očitno, da na UZR postavljajo na prvo mesto CZ in ne nas, pa čeprav nimajo niti toliko vaj letno, kot pgd ?, z najmanj intervencij.
Gobc me je zmer tepu!
Bivši član povžarske konjenice
Bivši član povžarske konjenice
Preveč bi bilo lepo, če bi nam vojska kar tako odstopala vozila. Dajte no, smešno, če med kasilskimi društvi ne znamo tega urediti. Imamo primer pri nas, ko je osrednja enota prodajala cisterno. Cena za prodajo društvu v naši zvezi, lahko rečem, je bila dokaj visoka, glede na to, da je bila le cisterna in ne kak boljši GVC. In kaj se je na koncu zgodilo. Ne da ni bilo interesa med društvi. Je bilo kar nekaj društev zainteresiranih, nato pa so se v durštvu odločili in za polovično ceno, kot je bila cena za društva, prodalo cisterno nekemu privatniku v kraju, ki sedaj dobro služi z njo in prevaža pitno vodo.
Vsaka podobnost je torej zgolj slučajna, saj tudi vojska rajši skladišči vozila, ali pa jih odprodaja izven ministrstva, kot bi jih ponudilo nam gasilcem. Ampak naj nam upanje ostane, morda se bo pa le kaj spremenilo.
Vsaka podobnost je torej zgolj slučajna, saj tudi vojska rajši skladišči vozila, ali pa jih odprodaja izven ministrstva, kot bi jih ponudilo nam gasilcem. Ampak naj nam upanje ostane, morda se bo pa le kaj spremenilo.
LP
Miha
Miha
-
stevči
Gozdni požari in tradicija gasilstva
V začetku debate je nekdo omenjal tradicijo gasilstva na Krasu, Istri in Hrvaškem. Dejansko je vsa stvar zgodovinsko pogojena. Nekaj podobnega je tudi pri nas. Pred 2.svetovno vojno je bil dobršen del Primorja, Istre in Dalmacije pod Italijo, ki do prostovoljnega gasilstva ni imela pretiranega posluha. Če je bilo to organizirano, so ga zaradi poitaljančevanja ukinili in zamenjali s poklicnim. Drugačna je bila situacija tudi zaradi vpliva nemško govorečega življa na Slovenskem, saj je gasilstvo na Slovenskem nastalo tudi kot odgovor na nemško gasiltvo(podobna situacija je v planinstvu). Zmeraj pa je bila to stvar kapitala, oz. lastnikov kapitala, saj so bili ti zaintersirani, da je bila lastnina varovana pred požarom. Nekaj podobnega velja za Hrvaško, kjer je bil pa močan vpliv Madžarov. Zgodba je podobna. Ni čudno, da so bili vodilni možje v gasilstvu iz vrst veleposestnikov in kapitalistov, saj so bili zainteresirani za požarno varovanje svojega premoženja. Vse to je povezano z industrijo oz. njenim razvojem. Zato nerazvitejši kraji, kamor spada oz. je spadal Kras, Primorja, Istra in Dalmacija, nimajo tradicije varovanja imovine pred požarom, razen v večjih mestih, ki so imela razvito industrijo in so gasilstvo tja prinesli tujci ali domači kapitalisti.
Pri nas na Slovenskem gre meja razvitosti gasilstva, zlasti prostovoljnega, nekako po liniji Bovec-Tolmin-Vipava-Ilirska Bistrica. Kar je severno od te meje še ima nekaj tradicije, drugje pa so jo "zajebali" Italijani, ali pa z nenačrtnim delovanjem sami.
Očitno je vsa stvar povezana z razvitostjo in bogatstjo nekega področja. Sirotinja očitno ni imela časa niti denarja za varovanje premoženja, ker ga enostavno ni imela.
Razen tega so gozdni požari na Krasu in Hrvaškem eden od ostankov modernega časa, da ne rečem še bolj žleht (prosto po Hočevarju), eden od ostankov "gnilega" komunizma. Pred letom 1941 so bili gozdni požari redki, saj so v gozd hodili kmetje, pastirji, gozdarji, ki so se v njem znali obnašati. Razen tega se je gozd čistil, vsa lesna masa in stelja se je izkoristila, pasle so se ovce in koze. Po letu 1945 se je začela migracija ljudi iz vasi v mesta in gozd se je zarasel, podrast se je razširila. Eden od prvih ukrepov nove oblasti je bila prepoved steljarjenja, zaradi rasti podmladka, pa so prepovedali še pašo drobnice, zlasti koz. Dodatno je nevarnost gozdnih požarov povečala elektrifikacija (po Leninovem receptu socializem=sovjetska oblast+elektrifikacija) in gradnja sodobnih cest in železnic. Poseki in zaščita proge zaradi parne vleke so se delali, v novejšem času pa tega nihče ni več vzdrževal. V sodobnem času pa dodatno nevarnost predstavlja še turizem oz. velike migracije ljudi v letnem času.
Mislim da bo tole kar zadosti. Namenoma nisem dajal številk o požarih in številu gasilcev, ker je že tako stvar za nekoga verjetno preveč suhoparna. Skratka, očitno imata na odnos do lastnine zelo velik vpliv tradicija in razvitost nekega geografskega področja.
Lep pozdrav, Stevči
Pri nas na Slovenskem gre meja razvitosti gasilstva, zlasti prostovoljnega, nekako po liniji Bovec-Tolmin-Vipava-Ilirska Bistrica. Kar je severno od te meje še ima nekaj tradicije, drugje pa so jo "zajebali" Italijani, ali pa z nenačrtnim delovanjem sami.
Očitno je vsa stvar povezana z razvitostjo in bogatstjo nekega področja. Sirotinja očitno ni imela časa niti denarja za varovanje premoženja, ker ga enostavno ni imela.
Razen tega so gozdni požari na Krasu in Hrvaškem eden od ostankov modernega časa, da ne rečem še bolj žleht (prosto po Hočevarju), eden od ostankov "gnilega" komunizma. Pred letom 1941 so bili gozdni požari redki, saj so v gozd hodili kmetje, pastirji, gozdarji, ki so se v njem znali obnašati. Razen tega se je gozd čistil, vsa lesna masa in stelja se je izkoristila, pasle so se ovce in koze. Po letu 1945 se je začela migracija ljudi iz vasi v mesta in gozd se je zarasel, podrast se je razširila. Eden od prvih ukrepov nove oblasti je bila prepoved steljarjenja, zaradi rasti podmladka, pa so prepovedali še pašo drobnice, zlasti koz. Dodatno je nevarnost gozdnih požarov povečala elektrifikacija (po Leninovem receptu socializem=sovjetska oblast+elektrifikacija) in gradnja sodobnih cest in železnic. Poseki in zaščita proge zaradi parne vleke so se delali, v novejšem času pa tega nihče ni več vzdrževal. V sodobnem času pa dodatno nevarnost predstavlja še turizem oz. velike migracije ljudi v letnem času.
Mislim da bo tole kar zadosti. Namenoma nisem dajal številk o požarih in številu gasilcev, ker je že tako stvar za nekoga verjetno preveč suhoparna. Skratka, očitno imata na odnos do lastnine zelo velik vpliv tradicija in razvitost nekega geografskega področja.
Lep pozdrav, Stevči
Gozdni požari!
Andrej je zapisal!
Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo iz Postojne organizira vsakoletne tečaje za lastnike gozdov in imetnike motornih žag. Bolj enostavni tečaji (Vzdrževanje motorne žage) so brezplačni, na zahtevnejših tečajih (Varno delo z motorno žago-dvodnevni tečaj) morajo udeleženci vplačati kotizacijo. Predlagam da bi moral na večjih požarih v naravnem okolju vedno prisoten gozdar. Gozdarji zelo dobro poznajmo teren, prometnice, dobro smo opremljeni s kartami. Ob takih primerih pa bi tudi svetovali kateri deli gozda imajo prednost pri gašenju. Razmisliti bo potrebno tudi o ekipah sekačev (profesinalcev), ki bodo v takih primerih izvedli posek protipožarnih pasov.
Seveda se na teh tečajih lastniki seznanijo z osnovno tehniko podiranja in vzdrževanje žage. Če želiš varno in pravilno delati z motorno žago, si moraš nabrati veliko izkušenj, kajti v primeru požara je situacija zelo drugačna kot v mirnem času, vse se nekam hiti, malo je časa za premislek. Zato Andrej kar pogumno s tečajem - pa ne pozabi na prakso, kot nas je naučil ŽIGON!
Za Kras so značilne ozke poti, vlake in protipožarne preseke, ki služijo tudi kot gozdne ceste. Vi poznate zadeve, veste kje se da priti zraven. Seveda, tisti ki pa imajo malo " preširoka vozila" pa bodo počakali? na cesti, ampak redko kdaj, ker je naša naloga pomagati ljudem v stiski - rešiti in ohraniti še kakšno vasico (redka poselitev na Krasu) pred ognjenimi zublji ,je večje zadoščenje, saj se je treba zavedati; " pleh se lahko poravna, življenja pa ne moreš vrniti!"
Le pogumno naprej gozdarji na Krasu!
LP Polo
Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo iz Postojne organizira vsakoletne tečaje za lastnike gozdov in imetnike motornih žag. Bolj enostavni tečaji (Vzdrževanje motorne žage) so brezplačni, na zahtevnejših tečajih (Varno delo z motorno žago-dvodnevni tečaj) morajo udeleženci vplačati kotizacijo. Predlagam da bi moral na večjih požarih v naravnem okolju vedno prisoten gozdar. Gozdarji zelo dobro poznajmo teren, prometnice, dobro smo opremljeni s kartami. Ob takih primerih pa bi tudi svetovali kateri deli gozda imajo prednost pri gašenju. Razmisliti bo potrebno tudi o ekipah sekačev (profesinalcev), ki bodo v takih primerih izvedli posek protipožarnih pasov.
Seveda se na teh tečajih lastniki seznanijo z osnovno tehniko podiranja in vzdrževanje žage. Če želiš varno in pravilno delati z motorno žago, si moraš nabrati veliko izkušenj, kajti v primeru požara je situacija zelo drugačna kot v mirnem času, vse se nekam hiti, malo je časa za premislek. Zato Andrej kar pogumno s tečajem - pa ne pozabi na prakso, kot nas je naučil ŽIGON!
Za Kras so značilne ozke poti, vlake in protipožarne preseke, ki služijo tudi kot gozdne ceste. Vi poznate zadeve, veste kje se da priti zraven. Seveda, tisti ki pa imajo malo " preširoka vozila" pa bodo počakali? na cesti, ampak redko kdaj, ker je naša naloga pomagati ljudem v stiski - rešiti in ohraniti še kakšno vasico (redka poselitev na Krasu) pred ognjenimi zublji ,je večje zadoščenje, saj se je treba zavedati; " pleh se lahko poravna, življenja pa ne moreš vrniti!"
Le pogumno naprej gozdarji na Krasu!
LP Polo
-
Mitja Gregorič
- Naj forumovec 2003
- Prispevkov: 4959
- Pridružen: 23. September 2002, 10:37
- Kraj: Volčja Draga
- Kontakt:
-
Andrej Z.
-
Mitja Gregorič
- Naj forumovec 2003
- Prispevkov: 4959
- Pridružen: 23. September 2002, 10:37
- Kraj: Volčja Draga
- Kontakt:
Pokojnin je že nekaj let tu okrog zelo malo in še teh je iz dneva v dan manj (ne rečem prej...)....letniki z "rento" so šli v "večna lovošča"......AndrejZ:
Nafta ki je zelo poceni, ter italjanske pokojnine sta pomembna vzrok na primorskem, da se lastnikom ne splača sekati in negovati svoj gozd.
Tudi obdelovalnih površin tako kot drujge po Sloveniji je zmeraj manj ...razlog......? Delovna mesta so večinoma v bližini večjih mest ali krajev in dandanašnji delovni čas se ponekod raztega čez cel dan (zato tudi operativcev ki so zaposleni tam čez dan ni oz. jih je težko priklicati iz službe)....plače sicer so slabe ampak še vedno boljše od zaslužka z delom na kmetiji...Mogoče je tu iskati odgovor na ta vprašanja ampak to ni predmet te teme
.p.s.
ali pa kmetijstvo in gozadrstvo to desetletje (ali že nekaj) nista "IN".
