Požarna ogroženost
Ponedeljek, 30. maja 2005
Poročilo o stopnji požarne ogroženosti naravnega okolja
Kraj stopnja ogroženosti indeks
Portorož 3 srednja 131
Bilje pri Novi Gorici 4 velika 132
Postojna 5 zelo velika 121
Ljubljana 5 zelo velika 152
Novo mesto 4 velika 131
Maribor 5 zelo velika 179
Murska Sobota 4 velika 165
[/img]
Požar v naravnem okolju
Pravila foruma
V tem forumu veljajo splošna pravila foruma, ki jih dobite tukaj
Objave gostov bodo dodane po odobritvi moderatorja.
V tem forumu veljajo splošna pravila foruma, ki jih dobite tukaj
Objave gostov bodo dodane po odobritvi moderatorja.
-
Mitja Gregorič
- Naj forumovec 2003
- Prispevkov: 4959
- Pridružen: 23. September 2002, 10:37
- Kraj: Volčja Draga
- Kontakt:
-
pgd_babici
- Prispevkov: 211
- Pridružen: 24. December 2004, 21:26
- Kraj: Koper/Babiči
požar v naravnem okolju
požarno ogroženost v Portorožu najbrž ocenjujejo na plaži,saj si drugače ne morem razlagati 3.stopnjo.
LP Robert
LP Robert
LP Robert
-
DARE
POŽARI V NARAVNEM OKOLJU
Najbrž bi morlo pogoreti vse do Ljubljane, do sedeža slovenskih železnih, da bi se mogoče kdo od tamkajšnjih vodilnih prebudil in kaj ukrepal!
Po vseh teh letih namreč ni bilo niti enega samega ukrepa s strani SŽ za varstvo pred požari ob železnicah. Kar se tiče vzdrževanja t.i. protipožarnega pasu ob železniških progah pa sem spada samo košnja trava, ki pa se ponavadi samo pokosi, ne pa tudi pospravi, tako da je to še slabše kot nič!!!
V upanju na boljše!
LP
Po vseh teh letih namreč ni bilo niti enega samega ukrepa s strani SŽ za varstvo pred požari ob železnicah. Kar se tiče vzdrževanja t.i. protipožarnega pasu ob železniških progah pa sem spada samo košnja trava, ki pa se ponavadi samo pokosi, ne pa tudi pospravi, tako da je to še slabše kot nič!!!
V upanju na boljše!
LP
LP!
Mene pa zanima, kje so pri vsej tej zgodbi organi pregona, požarni inšpektorji. Glede na število požarov, vzrok (zavestna malomarnost) in povzročeno škodo tako v naravi kot pri gašenju mislim, da bi tožilci lahko spisali kakšno ovadbo. Konec koncev z požari povzročajo tudi splošno nevarnost za okoliško prebivalstvo.
Inšpektorji bi pa lahko po mojem, glede na nevarnost lahko celo zaprli progo dokler se zadeva ne uredi! Nato bi pa videli če bi se slovenske železnice še tako malomarno in celo nesramno obnašale do gasilcev. Bojim se, da bo moralo priti do katastrofe oz. žrtev požara povzročenega zaradi malomarnosti SŽ, da se bodo določene službe zbudile!
Lepo pozdravljeni!
Mene pa zanima, kje so pri vsej tej zgodbi organi pregona, požarni inšpektorji. Glede na število požarov, vzrok (zavestna malomarnost) in povzročeno škodo tako v naravi kot pri gašenju mislim, da bi tožilci lahko spisali kakšno ovadbo. Konec koncev z požari povzročajo tudi splošno nevarnost za okoliško prebivalstvo.
Inšpektorji bi pa lahko po mojem, glede na nevarnost lahko celo zaprli progo dokler se zadeva ne uredi! Nato bi pa videli če bi se slovenske železnice še tako malomarno in celo nesramno obnašale do gasilcev. Bojim se, da bo moralo priti do katastrofe oz. žrtev požara povzročenega zaradi malomarnosti SŽ, da se bodo določene službe zbudile!
Lepo pozdravljeni!
Bolj star, bolj nor!
Mitja, podatke o požarni ogroženosti si verjetno dobil s strani agencije za okolje. Zanimivo opozorilo o požarni ogroženosti pa najdemo na strani URSZR:
Opozorila
Požarna ogroženost naravnega okolja
(30.05.2005)
Opozorilo o požarni ogroženosti naravnega okolja ni potrebno.
In še eno vprašanje: Kdo razglasi veliko požarno ogroženost naravnega okolje? ARSO ali URSZR
Po podatkih ARSO bi verjetno morala biti razglašena že pred nekaj časa. Po drugih podatkih pa ne.
Očitno bo moralo biti še veliko slabše, preden se bo kaj spremenilo na bolje.
LP, Lovro
Opozorila
Požarna ogroženost naravnega okolja
(30.05.2005)
Opozorilo o požarni ogroženosti naravnega okolja ni potrebno.
In še eno vprašanje: Kdo razglasi veliko požarno ogroženost naravnega okolje? ARSO ali URSZR
Po podatkih ARSO bi verjetno morala biti razglašena že pred nekaj časa. Po drugih podatkih pa ne.
Očitno bo moralo biti še veliko slabše, preden se bo kaj spremenilo na bolje.
LP, Lovro
-
Jure Čokl
- Piranja
- Prispevkov: 1723
- Pridružen: 1. Maj 2003, 21:06
- GE: Lukovica
- Kraj: Trnjava
- Kontakt:
A - agencija
R - republike
S - Slovenije
za
O - okolje
To so vremenkoti in oni lahko samo predlagajo.
U - uprava
R - republike
S - Slovenije
za
Z - zaščito
in
R - reševanje
To so tisti ki kaj razglasijo ali pa tudi ne.
R - republike
S - Slovenije
za
O - okolje
To so vremenkoti in oni lahko samo predlagajo.
U - uprava
R - republike
S - Slovenije
za
Z - zaščito
in
R - reševanje
To so tisti ki kaj razglasijo ali pa tudi ne.
"Čoklu kot ponavadi goflja prehiteva pamet. P.S.: Puno priča, malo radi!" Anonimni gost, 30. oktober 2005
-
MarkoSimšič
- Prispevkov: 541
- Pridružen: 13. September 2003, 20:33
- Kraj: Planina
Zanimiva je primerjava današnje in včerajšnje ocene stopnje požarne ogroženosti naravnega okolja na ARSO-jevi strani. Predvsem za Postojno. 
Kraj stopnja ogroženosti indeks
Portorož 3 srednja 143
Bilje pri Novi Gorici 3 srednja 48
Postojna 1 zelo majhna 0
Ljubljana 5 zelo velika 182
Novo mesto 4 velika 153
Maribor 4 velika 116
Murska Sobota 5 zelo velika 195
lp
Kraj stopnja ogroženosti indeks
Portorož 3 srednja 143
Bilje pri Novi Gorici 3 srednja 48
Postojna 1 zelo majhna 0
Ljubljana 5 zelo velika 182
Novo mesto 4 velika 153
Maribor 4 velika 116
Murska Sobota 5 zelo velika 195
lp
Audiatur et altera pars! (Naj sišimo še drugo mnenje!) latinski
Pojasnilo
Kratko pojasnilo v zvezi z oceno požarne ogroženosti naravnega okolja
Ker se pri udeležencih te debate pojavlja nerazumevanje pojma požarne ogroženosti naravnega okolja, podajam zelo kratko in znanstveno nezahtevno pojasnilo.
Ocenjevanje požarne ogroženosti naravnega okolja v RS bazira na metodi ruskega znastvenika Nesterova, ki se uvršča med takoimenovane meteorološke metode ocenjevanja požarne ogroženosti gozdov. Metoda je bila razvita v nekdanji SZ, uporabljali pa so jo v nekdanji NDR, Poljski, Švedski, Norveški, pa še kje. Metoda je relativno enostavna, saj zahteva v osnovi obstoječe meteorološke podatke, ki se zbirajo za normalne meteorološke napovedi in obvestila o vremenu. Metoda ne zahteva posebnih mernih podatkov, jo pa povsod malo »sfrizirajo« glede na svoje podnebje. V Sloveniji je bila tudi sfrizirana in predhodno preizkušena na dvoletnih meteoroloških podatkih in podatkih o požarih v naravnem okolju. Ujemanja so bila kar dobra, zato se je pričela uporabljati nekje okoli leta 1986 (ne vem točno, je pa od takrat en članek v Ujmi, ki sva ga napisala skupaj z Andrejem Pečenkom iz današnjega Urada za meteorologijo pri Agenciji RS za okolje). Narejeno je bilo tudi rangiranje v pet stopenj, ki jih imate opisane na spletni strani Uprave RS za zaščito in reševanja, ni pa zraven številk, ki so povezane s tem indeksom.
Formula je pa naslednja:
N = vsota od i=1 do W ((t1 – Di) x ti)
Kjer je:
N požarni indeks
W je število dni od zadnjega dne, ko je padlo več kot 3 mm dežja
t je temperatura v ºC
D je rosišče v ºC, oboje merjeno ob 14.00 uri
Za izračun indeksa torej potrebuješ temperaturo zraka, temperaturo rosišča in količino padavin.
Izračun se prične z dnem, ko skopni sneg (kontinentalni del Slovenije), pri ostalem(obalno kraško področje) pa ko je T nad zmrziščem vode. V Sloveniji se upošteva še fenologija (faza rasti rastlinstva-upošteva se robinija). Tista velika grška črka se imenuje sigma in predstavlja vsoto, se pravi da se dnevni prispevki seštevajo. Indeks pade na nič, če v tistem dnevu pade več kot 3 mm dežja. Probleme v RS, zlasti na obalno kraškem področju predstavlja burja, saj je takrat sušenje rastlinstva intenzivnejše, s tem pa povečana gorljivost rastlinstva.
Pri nas se zadeva tudi kombinira z opazovanji in dogodki na terenu, ker s samo meteorologijo ni možno natančno opredeliti ogroženosti, kajti ta ni odvisna samo od vremena, ampak so tu še drugi vplivi, kot so vrsta drevesnih združb, gozdnatost, dostopnost gozda, naseljenost, prometna infrastruktura (ceste, železnica), bližina naselij, dejavnost ljudi, sezona poljskih opravil, gostota meteoroloških opazovalnic, itd... Ima pa kljub temu enostavna metoda veliko uporabno vrednost, saj so v kombinaciji s podatki o dogajanju na terenu te napovedi kar realne.
Če vas moti padec indeksa oz. ogroženosti, je ta nastal zaradi padavin, ki so npr. na Primorskem bile, v Prekmurju jih pa ni bilo.
Na Hrvaškem so v sklopu nabave Canadierjev dobili tudi računalniški program za napovedovanje požarne ogroženosti in ga njihov meteorološki zavod s pridom uporablja, je pa precej bolj kompliciran kot naš, pa tudi več podatkov daje, med ostalim tudi hitrost širjenja potencialnega gozdnega požara. Ko sem predlagal pred leti, da bi pri nas prevzeli podoben program, so mi na tedanjem HMZ rekli, da so s svojim programov čisto zadovoljni, da je natančnost napovedi primerljiva s Hrvaško in da okoli tega ne mislijo kaj preveč komplicirati. Bi pa kljub temu bilo lepo videti na vsake toliko časa (enkrat letno npr.) tabele in % ujemanja napovedi s številom dejanskih požarov.
Toliko v informacijo, da ne bi prihajalo do začudenja ob objavi podatkov ocenjevanja požarne ogroženosti v naravnem okolju s strani Urada za meteorologijo. Eno je namreč meteorologija, drugo pa je realno dogajanje na terenu. Model je le model. Zmeraj zadevo okoli modelov pojasnim z modeli za izdelovanje piškotov. Ko enkrat iz testa spečete piškote, in jih položite nazaj v model, so lahko preveliki ali premajhni, točni pa le redkokdaj.
Upam, da je zadeva po tej razlagi malo bolj jasna.
Lep pozdrav,
Stevči
Ker se pri udeležencih te debate pojavlja nerazumevanje pojma požarne ogroženosti naravnega okolja, podajam zelo kratko in znanstveno nezahtevno pojasnilo.
Ocenjevanje požarne ogroženosti naravnega okolja v RS bazira na metodi ruskega znastvenika Nesterova, ki se uvršča med takoimenovane meteorološke metode ocenjevanja požarne ogroženosti gozdov. Metoda je bila razvita v nekdanji SZ, uporabljali pa so jo v nekdanji NDR, Poljski, Švedski, Norveški, pa še kje. Metoda je relativno enostavna, saj zahteva v osnovi obstoječe meteorološke podatke, ki se zbirajo za normalne meteorološke napovedi in obvestila o vremenu. Metoda ne zahteva posebnih mernih podatkov, jo pa povsod malo »sfrizirajo« glede na svoje podnebje. V Sloveniji je bila tudi sfrizirana in predhodno preizkušena na dvoletnih meteoroloških podatkih in podatkih o požarih v naravnem okolju. Ujemanja so bila kar dobra, zato se je pričela uporabljati nekje okoli leta 1986 (ne vem točno, je pa od takrat en članek v Ujmi, ki sva ga napisala skupaj z Andrejem Pečenkom iz današnjega Urada za meteorologijo pri Agenciji RS za okolje). Narejeno je bilo tudi rangiranje v pet stopenj, ki jih imate opisane na spletni strani Uprave RS za zaščito in reševanja, ni pa zraven številk, ki so povezane s tem indeksom.
Formula je pa naslednja:
N = vsota od i=1 do W ((t1 – Di) x ti)
Kjer je:
N požarni indeks
W je število dni od zadnjega dne, ko je padlo več kot 3 mm dežja
t je temperatura v ºC
D je rosišče v ºC, oboje merjeno ob 14.00 uri
Za izračun indeksa torej potrebuješ temperaturo zraka, temperaturo rosišča in količino padavin.
Izračun se prične z dnem, ko skopni sneg (kontinentalni del Slovenije), pri ostalem(obalno kraško področje) pa ko je T nad zmrziščem vode. V Sloveniji se upošteva še fenologija (faza rasti rastlinstva-upošteva se robinija). Tista velika grška črka se imenuje sigma in predstavlja vsoto, se pravi da se dnevni prispevki seštevajo. Indeks pade na nič, če v tistem dnevu pade več kot 3 mm dežja. Probleme v RS, zlasti na obalno kraškem področju predstavlja burja, saj je takrat sušenje rastlinstva intenzivnejše, s tem pa povečana gorljivost rastlinstva.
Pri nas se zadeva tudi kombinira z opazovanji in dogodki na terenu, ker s samo meteorologijo ni možno natančno opredeliti ogroženosti, kajti ta ni odvisna samo od vremena, ampak so tu še drugi vplivi, kot so vrsta drevesnih združb, gozdnatost, dostopnost gozda, naseljenost, prometna infrastruktura (ceste, železnica), bližina naselij, dejavnost ljudi, sezona poljskih opravil, gostota meteoroloških opazovalnic, itd... Ima pa kljub temu enostavna metoda veliko uporabno vrednost, saj so v kombinaciji s podatki o dogajanju na terenu te napovedi kar realne.
Če vas moti padec indeksa oz. ogroženosti, je ta nastal zaradi padavin, ki so npr. na Primorskem bile, v Prekmurju jih pa ni bilo.
Na Hrvaškem so v sklopu nabave Canadierjev dobili tudi računalniški program za napovedovanje požarne ogroženosti in ga njihov meteorološki zavod s pridom uporablja, je pa precej bolj kompliciran kot naš, pa tudi več podatkov daje, med ostalim tudi hitrost širjenja potencialnega gozdnega požara. Ko sem predlagal pred leti, da bi pri nas prevzeli podoben program, so mi na tedanjem HMZ rekli, da so s svojim programov čisto zadovoljni, da je natančnost napovedi primerljiva s Hrvaško in da okoli tega ne mislijo kaj preveč komplicirati. Bi pa kljub temu bilo lepo videti na vsake toliko časa (enkrat letno npr.) tabele in % ujemanja napovedi s številom dejanskih požarov.
Toliko v informacijo, da ne bi prihajalo do začudenja ob objavi podatkov ocenjevanja požarne ogroženosti v naravnem okolju s strani Urada za meteorologijo. Eno je namreč meteorologija, drugo pa je realno dogajanje na terenu. Model je le model. Zmeraj zadevo okoli modelov pojasnim z modeli za izdelovanje piškotov. Ko enkrat iz testa spečete piškote, in jih položite nazaj v model, so lahko preveliki ali premajhni, točni pa le redkokdaj.
Upam, da je zadeva po tej razlagi malo bolj jasna.
Lep pozdrav,
Stevči