Vsake oči imajo svojega malarja.
Vsaka ušesa imajo svojega muzikanta.
Jasno in logično je, da bo tu vsak vlekel na svojo stran.
Nekdo ima dobre izkušnje z enim ansamblom, nekdo drugi z drugim.
Nekdo pozna nekoga pri teh, nekdo drugi pri onih.
Pa imamo mnenj kateri so "res naj ta nartabolš" toliko, kot se jih v tej temi oglaša.
Cene so različne, kot so različni ansambli. Eni ti "cigulijo" za drobiž, drugi ti za res nekoliko večjo vsoto naredijo žur, ki se ga zlepa ne pozabi.
In potem spet eni ne privabijo velike množice, ki bi še kaj spila, drugi pa pritegnejo toliko ljudi, da pijače zmanjka.
Eni zahtevajo samo liter belega in kislo vodo, drugi šotor za xxx ljudi in plato hladne ustekleničene vode za vsakega člana.
Treba je vedeti kaj hočemo. Ali narediti veselico, zato da pač bo veselica in nas ljudje ne bodo "po zobeh vlačili" ker je ni bilo. Ali narediti res eno "oreng" fešto o kateri se bo govorilo še nekaj let. In pri tem moramo vedeti, koliko lahko in smo pripravljeni dati denarja za ansambel. Konec filozofije.
Ostalo je samo še v dogovoru z menedžerjem ali vodjem ansambla in seveda v ne nepomembni malenkosti: ali je dotični ansambel takrat ko bi mi imeli veselico prost.
Če dodam še lastno izkušnjo: mi ne delamo veselice vsako leto, za okroglo obletnico smo pa angažirali Čuke
nikoli nam ni bilo žal denarja ki so ga vzeli.
Ljudi se je trlo (od blizu in daleč), zabava je bila nepozabna
Pa mnogo uspeha pri organizaciji, kdorkoli vam bo že igral.
)
Tomaž K.
