Ogljikov oksid – tihi ubijalec
Pravila foruma
V tem forumu veljajo splošna pravila foruma, ki jih dobite tukaj
V tem forumu veljajo splošna pravila foruma, ki jih dobite tukaj
-
Peter
- Upravnik
- Prispevkov: 4829
- Pridružen: 5. Julij 2002, 23:40
- GE: Zabreznica
- Kraj: Breznica
- Kontakt:
Ogljikov oksid – tihi ubijalec
Aleš Jug je pripravil navodilo oz. kratko informacijo na temo ogljikovega oksida.
- Priponke
-
- Ogljikov oksid_navodilo.pdf
- (525.53 KiB) Prenešeno 989 krat
-
gobi
- Prispevkov: 2215
- Pridružen: 14. November 2004, 19:04
- Kraj: Wajdušna-Ajdovščina-sin burje
- Kontakt:
Odg: Ogljikov oksid – tihi ubijalec
Nevsakdanji izvor CO-ja po nekaj dneh le odkrit 
http://www.primorske.si/Kronika/Kriv-je ... kabel.aspx
http://www.primorske.si/Kronika/Kriv-je ... kabel.aspx
LP, Robert Kopatin
Ko gredo drugi ven ,gremo mi noter!
Ko gredo drugi ven ,gremo mi noter!
Odg: Ogljikov oksid – tihi ubijalec
tako malomarnost bi lahko še dražje plačali nedolžni ljudje.upam, da možakarja kaznujejo temu primerno.
di-du-di-du
-
ljubljančan
- Prispevkov: 124
- Pridružen: 5. December 2011, 22:27
- GE: občan
Odg: Ogljikov oksid – tihi ubijalec
Danes je prišlo do nove nesreče z ogljikovim monoksidom v silosu za sekance.
Sproščanja nevarnih plinov
2.2.2015 12:18 TRŽIČ
Ob 12.16 se je v silosu za sekance v Retnjah v občini Tržič zastrupila oseba z ogljikovim monoksidom. Kljub posredovanju reševalcev NMP Tržič, je oseba umrla na kraju dogodka. Na kraj dogodka so odšli tudi gasilci JZ GRS Kranj, PGD Bistrica pri Tržiču in Križe, iz silosa prenesli zastrupljeno osebo, pomagali na prosto še domačim in reševalcem., zavarovali kraj nesreče, pričeli s prezračevanjem in iznosom sekancev ter izvajali merjenje vsebnosti monoksida. Šest oseb so zaradi zastrupitve odpeljali na zdravljenje v UKC Ljubljana. Zaradi prevelike vsebnosti monoksida, bodo s prezračevanjem in iznosom sekancev nadaljevali tekom jutrišnjega dne.
Prosim če kdo od poznavalcev pojasni kaj je vir CO v silosu za sekance. Hvala
Sproščanja nevarnih plinov
2.2.2015 12:18 TRŽIČ
Ob 12.16 se je v silosu za sekance v Retnjah v občini Tržič zastrupila oseba z ogljikovim monoksidom. Kljub posredovanju reševalcev NMP Tržič, je oseba umrla na kraju dogodka. Na kraj dogodka so odšli tudi gasilci JZ GRS Kranj, PGD Bistrica pri Tržiču in Križe, iz silosa prenesli zastrupljeno osebo, pomagali na prosto še domačim in reševalcem., zavarovali kraj nesreče, pričeli s prezračevanjem in iznosom sekancev ter izvajali merjenje vsebnosti monoksida. Šest oseb so zaradi zastrupitve odpeljali na zdravljenje v UKC Ljubljana. Zaradi prevelike vsebnosti monoksida, bodo s prezračevanjem in iznosom sekancev nadaljevali tekom jutrišnjega dne.
Prosim če kdo od poznavalcev pojasni kaj je vir CO v silosu za sekance. Hvala
Re: Ogljikov oksid – tihi ubijalec
tlenje sekancov, se pravi neke vrste samovžig?
Kar se govori za mojim hrbtom, je vzpodbudno, saj so tisti, ki govorijo, vedno vsaj korak za menoj
Odg: Ogljikov oksid – tihi ubijalec
Nevarnost nastanka in zastrupitev z ogljikovim monoksidom v zalogovnikih lesnih peletov
O zastrupitvah z ogljikovim monoksidom navadno govorimo v povezavi z nepopolnim zgorevanjem trdnih in tekočih goriv, do katerega pride zaradi pomanjkljive oskrbe s kisikom.
V zadnjem času poznamo v strokovnih krogih tudi primere zastrupitev z ogljikovim monoksidom, ki lahko nastaja v zalogovniku ob skladiščenju lesnih peletov. Po zadnjih zbranih podatkih je bilo v Evropi v zadnjih desetih letih okoli 15 smrtnih žrtev zaradi sproščanja ogljikovega monoksida med hrambo lesnih peletov. Število zastrupitev narašča skladno s trendom uporabe lesnih peletov.
V literaturi je moč najti opis zastrupitev z ogljikovim monoksidom, ki je navadno vezan na vstop osebe v prostor, kjer se nahaja ogljikov monoksid. Tako o smrtnih primerih poročajo iz Nemčije, Irske, Velike Britanije ipd. V vseh primerih je šlo za skladiščenje lesnih peletov na sobni temperaturi, objekt je bil načrtovan po predpisih, peč je delovala pravilno, dimovodne naprave so bile vzdrževane. Ogljikov monoksid s kemijsko formulo CO je plin brez barve, vonja in okusa kar pomeni, da ga oseba, ki vstopi v prostor ne zazna.
Problem nastanka ogljikovega monoksida je vezan na same lesne pelete. Lesna biomasa je biološko aktiven material, ki se med shranjevanjem spreminja. Peleti narejeni pretežno iz iglavcev so obstojnejši v primerjavi s peleti, narejenimi iz listavcev. Hladnejše razmere omogočajo daljše skladiščne dobe. Pri shranjevanju peletov je za nastanek ogljikovega monoksida problematična predvsem kemična razgradnja. Na začetku shranjevanja se v kupu peletov zaradi delovanja mikroorganizmov navadno zviša temperatura, na katero vpliva tudi bakterijska populacija v samih peletih. Problem je izrazit še toliko bolj, če so kupi (nasipi) peletov večji, v takem primeru je prenos toplote v okolico zmanjšan, zaradi zmanjšanega pretoka zraka lahko temperatura v nasipu peletov naraste nad 60 °C. Pri tej temperaturi pride do razpada nekaterih maščobnih kislin, ki so v lesu. Ob razpadu se sproščata tudi dva za ljudi nevarna plina – ogljikov dioksid in ogljikov monoksid. Koncentracije ogljikovega monoksida lahko presegajo 2500 ppm. V nekaterih primerih (ob dodatnem delovanju mikroorganizmov, ki so lahko v mešanicah, ki se dodajajo peletom) lahko lokalno segrevanje v kupu peletov pripelje tudi do samovžiga.
Vrednosti CO v naravi znašajo okoli 10 ppm ali 1/1000 volumskega deleža. Ogljikov oksid postaja za odraslega človeka toksičen pri vrednostih, višjih od 35 ppm (ali 0,0035 vol %), kjer se lahko po daljši izpostavljenosti (6 – 8 ur) že pojavi glavobol. Prvi simptomi zastrupitve s CO so navadno podobni simptomom gripe. Pojavi se glavobol, slabost, bruhanje in driska. Mejna vrednost za ogljikov monoksid v zraku na delovnih mestih za osemurno izpostavljenost je 30 ppm.
V tabeli 1 je vpliv CO na človeka podan v odvisnosti od koncentracije ogljikovega monoksida v zraku.
Vrednosti, katerim je človek izpostavljen nekaj ur in znašajo med 50 in 150 ppm, lahko povzročajo glavobol. Koncentracije CO, ki presegajo 400 ppm, pa so običajno za odraslega človeka (odvisno od dejavnikov, kot je čas izpostavljenosti in koncentracija) smrtne. Kadilci so v primerjavi z nekadilci še bolj dovzetni za negativne vplive CO.
Poizkusi kažejo, da lahko v zaprtem prostoru že ob shranjevanju majhnih količin (10 kg ali več) peletov nastajajo smrtno nevarne koncentracije ogljikovega dioksida in ogljikovega monoksida.
Količine nevarnih plinov(CO2 in CO), ki se bodo sproščali v okolje, bodo največje takoj po izdelavi peletov (do 6 tednov), ob višjih temperaturah skladiščenja (nad 20 oC), v primeru skladiščenja vlažnih peletov in ob pomanjkljivi oskrbi z zrakom.
V izogib nevarnostim med skladiščenjem lesnih peletov mora biti skladišče prezračevano. Preventivno se lahko v skladišče namesti tudi javljalnik ogljikovega monoksida.
VIR: Zavod Varen sem/ Institute "Be You Safe" -- https://www.facebook.com/varensem/photo ... =1&theater
O zastrupitvah z ogljikovim monoksidom navadno govorimo v povezavi z nepopolnim zgorevanjem trdnih in tekočih goriv, do katerega pride zaradi pomanjkljive oskrbe s kisikom.
V zadnjem času poznamo v strokovnih krogih tudi primere zastrupitev z ogljikovim monoksidom, ki lahko nastaja v zalogovniku ob skladiščenju lesnih peletov. Po zadnjih zbranih podatkih je bilo v Evropi v zadnjih desetih letih okoli 15 smrtnih žrtev zaradi sproščanja ogljikovega monoksida med hrambo lesnih peletov. Število zastrupitev narašča skladno s trendom uporabe lesnih peletov.
V literaturi je moč najti opis zastrupitev z ogljikovim monoksidom, ki je navadno vezan na vstop osebe v prostor, kjer se nahaja ogljikov monoksid. Tako o smrtnih primerih poročajo iz Nemčije, Irske, Velike Britanije ipd. V vseh primerih je šlo za skladiščenje lesnih peletov na sobni temperaturi, objekt je bil načrtovan po predpisih, peč je delovala pravilno, dimovodne naprave so bile vzdrževane. Ogljikov monoksid s kemijsko formulo CO je plin brez barve, vonja in okusa kar pomeni, da ga oseba, ki vstopi v prostor ne zazna.
Problem nastanka ogljikovega monoksida je vezan na same lesne pelete. Lesna biomasa je biološko aktiven material, ki se med shranjevanjem spreminja. Peleti narejeni pretežno iz iglavcev so obstojnejši v primerjavi s peleti, narejenimi iz listavcev. Hladnejše razmere omogočajo daljše skladiščne dobe. Pri shranjevanju peletov je za nastanek ogljikovega monoksida problematična predvsem kemična razgradnja. Na začetku shranjevanja se v kupu peletov zaradi delovanja mikroorganizmov navadno zviša temperatura, na katero vpliva tudi bakterijska populacija v samih peletih. Problem je izrazit še toliko bolj, če so kupi (nasipi) peletov večji, v takem primeru je prenos toplote v okolico zmanjšan, zaradi zmanjšanega pretoka zraka lahko temperatura v nasipu peletov naraste nad 60 °C. Pri tej temperaturi pride do razpada nekaterih maščobnih kislin, ki so v lesu. Ob razpadu se sproščata tudi dva za ljudi nevarna plina – ogljikov dioksid in ogljikov monoksid. Koncentracije ogljikovega monoksida lahko presegajo 2500 ppm. V nekaterih primerih (ob dodatnem delovanju mikroorganizmov, ki so lahko v mešanicah, ki se dodajajo peletom) lahko lokalno segrevanje v kupu peletov pripelje tudi do samovžiga.
Vrednosti CO v naravi znašajo okoli 10 ppm ali 1/1000 volumskega deleža. Ogljikov oksid postaja za odraslega človeka toksičen pri vrednostih, višjih od 35 ppm (ali 0,0035 vol %), kjer se lahko po daljši izpostavljenosti (6 – 8 ur) že pojavi glavobol. Prvi simptomi zastrupitve s CO so navadno podobni simptomom gripe. Pojavi se glavobol, slabost, bruhanje in driska. Mejna vrednost za ogljikov monoksid v zraku na delovnih mestih za osemurno izpostavljenost je 30 ppm.
V tabeli 1 je vpliv CO na človeka podan v odvisnosti od koncentracije ogljikovega monoksida v zraku.
Vrednosti, katerim je človek izpostavljen nekaj ur in znašajo med 50 in 150 ppm, lahko povzročajo glavobol. Koncentracije CO, ki presegajo 400 ppm, pa so običajno za odraslega človeka (odvisno od dejavnikov, kot je čas izpostavljenosti in koncentracija) smrtne. Kadilci so v primerjavi z nekadilci še bolj dovzetni za negativne vplive CO.
Poizkusi kažejo, da lahko v zaprtem prostoru že ob shranjevanju majhnih količin (10 kg ali več) peletov nastajajo smrtno nevarne koncentracije ogljikovega dioksida in ogljikovega monoksida.
Količine nevarnih plinov(CO2 in CO), ki se bodo sproščali v okolje, bodo največje takoj po izdelavi peletov (do 6 tednov), ob višjih temperaturah skladiščenja (nad 20 oC), v primeru skladiščenja vlažnih peletov in ob pomanjkljivi oskrbi z zrakom.
V izogib nevarnostim med skladiščenjem lesnih peletov mora biti skladišče prezračevano. Preventivno se lahko v skladišče namesti tudi javljalnik ogljikovega monoksida.
VIR: Zavod Varen sem/ Institute "Be You Safe" -- https://www.facebook.com/varensem/photo ... =1&theater
Re: Ogljikov oksid – tihi ubijalec
Kam namontirati javljalnik za CO?
Na spletni streni http://www.szpv.si/assets/attachments/3 ... 1475602828 piše: "V prostoru s kurilno napravo ali možnostjo uhajanja dimnih plinov v prostor namestimo javljalnik na strop, 1 do 3 m etre od kurilne naprave oziroma od mesta, od koder bi lahko uhajal CO, oziroma na steno 15 cm pod stropom"
CO je težak plin in se zadržuje pri tleh, ko doseže strop je prostor verjetno precej nasičen? Pred kratkim sem kupil javljalnik in v navodilih piše da se ga vgradi (po spominu) 1-3m od peči in cca 1,5m od tal kar se mi zdi bolj logično kot pod strop?
Lahko pa še skeniram navodila za uporabo. Logično je tudi da če je peč v spalnici mora biti javljalnik v višini glave.
Kaj je sedaj bolj prav?
Na spletni streni http://www.szpv.si/assets/attachments/3 ... 1475602828 piše: "V prostoru s kurilno napravo ali možnostjo uhajanja dimnih plinov v prostor namestimo javljalnik na strop, 1 do 3 m etre od kurilne naprave oziroma od mesta, od koder bi lahko uhajal CO, oziroma na steno 15 cm pod stropom"
CO je težak plin in se zadržuje pri tleh, ko doseže strop je prostor verjetno precej nasičen? Pred kratkim sem kupil javljalnik in v navodilih piše da se ga vgradi (po spominu) 1-3m od peči in cca 1,5m od tal kar se mi zdi bolj logično kot pod strop?
Lahko pa še skeniram navodila za uporabo. Logično je tudi da če je peč v spalnici mora biti javljalnik v višini glave.
Kaj je sedaj bolj prav?
Re: Ogljikov oksid – tihi ubijalec
Ne vem če si laik ali gasilc; bolje pa da človek vpraša.
CO je lažji od zraka (molska masa CO = 28, molska masa zraka 28,8).
V gasileriji vedno "tulimo" da je CO lažji od zraka in se nahaja zkoraj. Seveda mu pri tem pomaga še učinek termodinamike.
CO je lažji od zraka (molska masa CO = 28, molska masa zraka 28,8).
V gasileriji vedno "tulimo" da je CO lažji od zraka in se nahaja zkoraj. Seveda mu pri tem pomaga še učinek termodinamike.
Re: Ogljikov oksid – tihi ubijalec
http://www.detektor-sistemi.si/namestitev.html
V zgodnji povezavi je lepo opisano v katerem prostoru kam in kako.
Lp
Leon
V zgodnji povezavi je lepo opisano v katerem prostoru kam in kako.
Lp
Leon
Re: Ogljikov oksid – tihi ubijalec
Detektor: https://www.mimovrste.com/co-detektorji ... night-hawk
navodila: Omogoča stensko montažo, pri čemer je napravo treba namestiti v višino oči, to je na višino vsaj 150 cm od tal in ne višje kot 30 cm do stropa. Izogibajte se montaži detektorja v vlažne prostore ali v prostore z veliko prahu ter maščob. Ne namestite ga na oddaljenosti manj kot 2 m in tudi ne več kot 4 m od peči.
ali se ločijo stropni detektorji in stenski detektorji?
navodila: Omogoča stensko montažo, pri čemer je napravo treba namestiti v višino oči, to je na višino vsaj 150 cm od tal in ne višje kot 30 cm do stropa. Izogibajte se montaži detektorja v vlažne prostore ali v prostore z veliko prahu ter maščob. Ne namestite ga na oddaljenosti manj kot 2 m in tudi ne več kot 4 m od peči.
ali se ločijo stropni detektorji in stenski detektorji?